Dlesk (*Coccothraustes coccothraustes*) je velik in čokat ščinkavec s kratkim repom, široko glavo ter močnim stožčastim kljunom. Prepoznamo ga tudi po rjavkasto oranžni glavi, črni progi ob očesu in svetlih progah na krilih. V letu izstopa kontrast med rjavim telesom ter temnimi krili in repom z belimi deli. Večino časa se zadržuje visoko v krošnjah, zato ga je kljub značilnemu videzu pogosto težko opazovati.
Značilni videz
Dlesk meri od 16 do 18 centimetrov. Njegovo čokato telo dopolnjuje velika glava, kratek rep in zelo močan kljun, prilagojen drobljenju trdih semen in koščic. Kljun je poleti modrikasto črn, pozimi pa svetlejši, rjavkast. Samec ima oranžno rjavo glavo, siv ovratnik, črno grlo in temno progo med očesom in kljunom. Hrbet je temno rjav, spodnja stran telesa pa rožnato rjava. Na krilih se izmenjujejo bele, rjave in temne površine; rep ima ob straneh črno perje in širok bel rob na konici. Samica ima podoben vzorec, vendar so njene barve manj izrazite.
Viri: Notranjski regijski park · Sodelavci Wikipedije: Coccothraustes coccothraustes
Gozdovi z velikimi drevesi
Za gnezdenje izbira listnate in mešane gozdove z velikimi drevesi. Posebej mu ustrezajo zreli sestoji hrasta, belega gabra in bukve, pa tudi območja s topoli ali jeseni. Najdemo ga lahko tudi v parkih in vrtovih, če so tam stara, velika drevesa. Jeseni in pozimi išče okolja, kjer je na voljo dovolj hrane, med drugim gozdove s češnjami in slivami. Večino časa preživi v krošnjah, kjer ga rastje pogosto zakrije. Na tla se spusti predvsem med iskanjem semen ali pitjem, navadno v bližini dreves.
Močan kljun za trda semena
Dlesk se hrani predvsem s semeni in koščicami plodov. Med priljubljeno hrano sodijo češnjeve koščice, katerih jedrca doseže s svojim močnim kljunom. Užitna so tudi druga trda semena in plodovi, na primer koščice sliv, pa jagode in poganjki. Občasno ujame žuželko; med plenom so gosenice in hrošči. Hrano išče podnevi, pogosto pa ostaja v drevesnih krošnjah. Pozimi se lahko dleski hranijo v skupinah. Če jih med iskanjem hrane kaj zmoti, hitro odletijo. Njihov let je na kratkih razdaljah hiter in raven.
Gnezdenje in sezonsko gibanje
Pri nas gnezdi aprila in maja. Gnezdo iz vejic navadno postavi visoko v krošnjo listavca. Samec izbere mesto in najprej znosi suhe vejice, nato gradnjo skodeličastega gnezda prevzame samica. Samica znese navadno štiri ali pet jajc, vali pa jih sama; mladiče hranita oba starša, sprva tudi z gosenicami. Mladiči zapustijo gnezdo po približno dvanajstih do štirinajstih dneh, nato še nekaj časa ostanejo odvisni od staršev. Dlesk je v Evropi večinoma stalnica, vendar se ptice iz severnejših območij pozimi selijo proti jugu. Pozimi Slovenijo obiščejo tudi dleski iz severovzhodne Evrope.
Viri: Notranjski regijski park · Sodelavci Wikipedije: Coccothraustes coccothraustes
Pogosta vprašanja o vrsti
Zakaj ima dlesk tako velik kljun?
Z njim in močnimi čeljustnimi mišicami razpira trda semena ter češnjeve in slivove koščice.
Preverite vir odgovoraAli je dleskov kljun vse leto enake barve?
Poleti je temen oziroma modrikasto črn, pozimi svetlejši.
Preverite vir odgovoraKje ga najlaže iščemo?
V krošnjah velikih dreves listnatih in mešanih gozdov, pa tudi v parkih ter starih vrtovih.
Preverite vir odgovoraKdo hrani dleskove mladiče?
Oba starša; poleg semen jim prinašata tudi gosenice.
Preverite vir odgovoraViri in preverjanje
Opis povzema navedene vire. Podatek o pojavljanju v katalogu ne potrjuje današnje stalne populacije ali trenutne številčnosti. Natančnih občutljivih najdišč ne objavljamo.
Besedilo je prevedena in prirejena predstavitev navedenih virov Wikipedije ter je na voljo pod licenco CC BY-SA 4.0. Avtorji in uporabljene revizije so navedeni med viri. CC BY-SA 4.0
- Notranjski regijski park
Opis vrste, zajet 18. 10. 2026; uporabljen za identifikacijo in slovenski sezonski okvir.
- Sodelavci Wikipedije: Coccothraustes coccothraustes
Prevedeno, povzeto in slogovno prirejeno iz navedene revizije angleške Wikipedije; spremembe: slovenski opis in izbor podatkov. Avtorji vira ne potrjujejo te priredbe. Licenca CC BY-SA 4.0.
Avtorji in zgodovina sprememb izvirnika
Opazite napako ali imate novejši strokovni vir? Sporočite uredništvu.