Dolgoprsti plezalček (Certhia familiaris) je majhna gozdna ptica, ki med iskanjem hrane s kratkimi poskoki napreduje po drevesnem deblu. Njegov rjavo pisan hrbet se ujema z lubjem, dolg tanek kljun pa doseže žuželke in pajke v razpokah. Pri vzpenjanju se opira na čvrsta repna peresa. Pogosto najprej zaslišimo visok klic, šele nato opazimo droben premik ob skorji.
V Sloveniji gnezdi po večjem delu države, z izjemo vzhodnih nižin in Krasa. Značilen je za mešane in iglaste gozdove nekoliko višjih leg, lokalno pa tudi za stare listnate sestoje v nižinah.
Droben kljunati iskalec na lubju
V dolžino meri približno 12,5 centimetra, njegova masa pa je okoli 7–13 gramov. Zgornja stran je toplo rjava in gosto prepletena s črnimi, svetlorjavimi ter belimi oznakami. Trtica je rdečkasto rjava, rep pa bolj enotno rjav. Spodnja stran je svetla, nad očesom izstopa bela nadočesna proga. Na deblu zato vidimo predvsem pisan hrbet; svetlejši trebuh postane dobro viden, ko ptico opazujemo nekoliko od strani.
Samca in samico po običajnem videzu težko razlikujemo. Mladič ima bolj zamolklo zgornjo stran, spodaj pa drobne temne oznake na bokih. Dolg, navzdol ukrivljen kljun in čvrst rep sta povezana z njegovim načinom hranjenja. Kljun sega v špranje, rep pa podpira telo na navpični podlagi. Plezalček tako išče plen po površinah, kjer se običajna ptica, ki seda na veje, premika precej drugače.
Viri: Sodelavci Wikipedije: Eurasian treecreeper, revizija 1358318920
Kako ga ločimo od kratkoprstega plezalčka
Najbližja zamenjava je kratkoprsti plezalček. Dolgoprsti ima v povprečju bolj belo spodnjo stran, izrazitejšo belo obrv in nekoliko krajši kljun. Njegova zgornja stran je topleje obarvana in bolj lisasta. Pri kratkoprstem so boki navadno bolj rjavkasti. Ti znaki pomagajo, vendar je pri slabo označenem osebku vidna določitev lahko težavna celo od blizu. V senci ali ob kratkem pogledu zato ena sama barvna razlika ni posebej trdna opora.
Veliko uporabnejše je petje. Obe vrsti lahko živita na istem širšem območju, a imata drugačno zgradbo kitice. Dolgoprsti pogosteje uporablja iglast gozd in višje lege, kratkoprsti pa listnato drevje ter nižje predele. Izbira okolja dopolni glas in videz, ne nadomesti poslušanja. Pri določanju pomaga spremljanje iste ptice skozi več premikov: na drugem delu debla dobimo drugačen pogled na obrv, boke in dolžino kljuna.
Viri: Sodelavci Wikipedije: Eurasian treecreeper, revizija 1358318920
Visoki klici in razgibana pevska kitica
Kontaktni klic je tanek, zelo visok in lahko tih, približno »sit«. Bolj prediren je podaljšani »tsrii«, ki ga ptica lahko večkrat ponovi. Samčevo petje se začne z visokimi toni, nadaljuje z žvrgolečimi deli in daljšim padajočim prelivom ter zaključi z žvižgom, ki se spusti in spet dvigne. Poslušalec tako poleg višine zazna tudi zaporedje različnih delov kitice.
Kratkoprsti plezalček poje bolj enakomeren niz razmaknjenih tonov. Ta razlika običajno omogoči dobro določitev, vendar so pri obeh vrstah znane ptice, ki posnemajo petje druge. Smiselno je poslušati več celih kitic in ne le enega izoliranega tona. Plezalčkov glas prihaja z debla ali njegove bližine; pri iskanju pevca je zato koristno pregledovati tudi navpične površine in ne samo izpostavljenih vrhov vej.
Viri: Sodelavci Wikipedije: Eurasian treecreeper, revizija 1358318920
Varovalna risba je odvisna tudi od opazovalca
Rjavkasta risba hrbta učinkuje kot varovalna obarvanost, vendar je različne živali ne vidijo enako. Nokelainen in sodelavci so v finskih gozdovih fotografirali plezalčke ter drevesna ozadja in jih primerjali z modeli človeškega, dihurjevega in ptičjega vida. Ptice so ujeli ob gnezdiščih maja do julija 2018 in 2019. Modeli so pokazali, da se hrbet in peruti barvno bolje ujemajo z ozadjem kot rep ter svetla proga na peruti.
Ujemanje je bilo boljše pri modelih vida sesalcev kot pri ptičjem modelu. Primerjava dreves je pokazala boljše barvno ujemanje z borom in smreko kot z brezo, trepetliko ter jelšo. To pojasnjuje del težavnosti opazovanja v iglastem gozdu. Raziskava je merila podobnost in zaznavne razlike, ne dejanskega uspeha napadov plenilcev. Barvno zlitje z lubjem zato pomeni zmanjšano opaznost, ne popolne nevidnosti za vsako žival.
Staro drevje v različnih vrstah gozda
Po velikem delu Evrope, kjer sobiva s kratkoprstim plezalčkom, je navezan predvsem na iglaste gozdove, zlasti smrekove in jelove. Drugače je tam, kjer sorodne vrste ni: na Britanskem otočju in v evropskem delu Rusije pogosto uporablja listnat ali mešan gozd. Naseljuje tudi primerne parke in velike vrtove. Pomembna je prisotnost razvitih dreves, katerih debla ponujajo obsežno prehranjevalno površino in špranje.
Njegova razširjenost sega od Irske čez zmerne predele Evrazije do Japonske. Proti severu gnezdi vse do morske gladine, v južnejših delih območja pa je bolj gorska vrsta. V Pirenejih gnezdenje na primer sega nad približno 1370 metrov. Takšna zemljepisna razlika pomaga razumeti, zakaj dolgoprsti plezalček ni povsod omejen na isti tip gozda ali enako nadmorsko višino.
Viri: Sodelavci Wikipedije: Eurasian treecreeper, revizija 1358318920
Žuželke in pajki iz drobnih razpok
Glavnino hrane sestavljajo nevretenčarji, ki jih pobira iz drevesnega lubja. Dolg tanek kljun doseže ozke razpoke, iz katerih izvleče žuželko ali pajka. Hranjenje običajno začne blizu vznožja in nadaljuje navzgor. Ker je plen droben in skrit, pri opazovanju večkrat vidimo zaporedje pregledovanja in kratkih vbodov, samega ulova pa ne. Drevesno deblo preiskuje kot razčlenjeno površino z veliko majhnimi skrivališči.
Občasno išče hrano tudi na zidu, golih tleh ali med odpadlimi borovimi iglicami. V hladnih mesecih lahko zaužije nekaj semen iglavcev. Samec in samica ne uporabljata vedno istega dela drevesa: pri opisanem hranjenju je samica več časa iskala višje po deblu, samec nižje. Izbira prehranjevalnega mesta je torej prilagodljiva tudi znotraj para in se lahko spremeni, če eden od partnerjev izgine.
Viri: Sodelavci Wikipedije: Eurasian treecreeper, revizija 1358318920
Za hrano lahko tekmuje z gozdnimi mravljami
Drobni plen na drevesih si deli tudi z gozdnimi mravljami. Aho in sodelavci so pri gnezdečih dolgoprstih plezalčkih proučevali smrekova debla z mravljami iz skupine Formica rufa. Na deblih z mravljami je bilo manj drugih členonožcev, samci plezalčkov pa so se tam hranili krajši čas. Ko so raziskovalci število mravelj poskusno zmanjšali, so si prehranski viri v enem tednu opomogli in obiski plezalčkov so trajali dlje.
To je primer tekmovanja med zelo različnima skupinama živali, ki uporabljata isto prehranjevalno površino. Ptica lahko spremeni čas iskanja na posameznem deblu glede na tamkajšnjo količino plena.
Viri: Aho in sodelavci (1997): Behavioural responses of Eurasian treecreepers to competition with ants
Navzgor po deblu in v letu k naslednjemu
Široko razmaknjena stopala se oprijemajo podlage, rep pa se med kratkimi poskoki naslanja na lubje. Ptica se lahko pomika nekoliko poševno in zaokroži na drugo stran debla. Višje poleti k vznožju drugega drevesa ter iskanje začne znova. V nasprotju z brglezom se značilno ne spušča po deblu z glavo naprej. Smer premikanja je zato dobra začetna pomoč pri prepoznavi skupine.
Let je neenakomeren in valovit, z izmenjavanjem prhutanja, kratkih zdrsov ter sprememb smeri. Na drevesu je lahko do človeka precej ravnodušen, kljub temu pa ga zaradi drobnega telesa in zlitja z ozadjem hitro izgubimo. Ko izgine za deblo, se lahko spet pokaže nekaj višje. Mirno spremljanje enega drevesa zato pogosto razkrije več kot hitro preskakovanje pogleda med oddaljenimi krošnjami.
Viri: Sodelavci Wikipedije: Eurasian treecreeper, revizija 1358318920
Gnezdo za odstopljenim lubjem
Gnezdi v drevesnih razpokah ali za odstopljenim kosom lubja. Uporabi lahko tudi špranjo v zidu oziroma stavbi ali primerno umetno gnezdišče. Kjer rastejo orjaške sekvoje, so lahko priljubljeno gnezditveno drevo zaradi mehke skorje, v kateri je mogoče pripraviti votlino. Gnezditveni prostor je navadno ozek in skrit, zato zunaj pogosto opazimo predvsem prihod odrasle ptice do vhoda.
Osnova gnezda je iz vejic, iglic, trave in koščkov lubja. Mehkejšo oblogo sestavljajo perje, volna, mah, lišaji ali pajčevina. Material tako zapolni razpoko in oblikuje prostor za jajca. Razmnoževati se lahko začne pri enem letu starosti. Evropsko gnezditveno obdobje sega približno od marca do junija, v drugih delih razširjenosti pa se lahko začne pozneje, skladno z drugačnimi sezonskimi razmerami.
Viri: Sodelavci Wikipedije: Eurasian treecreeper, revizija 1358318920
Od petih ali šestih jajc do poleta mladičev
Tipično evropsko leglo vsebuje pet ali šest belih jajc z drobnimi rožnatimi pikami, ki so gostejše pri širšem koncu. Jajce meri približno 16 krat 12 milimetrov. Vali samo samica, navadno trinajst do sedemnajst dni. Izvaljeni mladiči še niso sposobni samostojnega življenja. Oba starša jim prinašata hrano, samica pa jih v gnezdu tudi greje.
Mladiči ostanejo v gnezdu približno petnajst do sedemnajst dni po izvalitvi. Po prvem poletu se lahko še nekaj noči vračajo vanj. Del parov, zlasti na jugu in zahodu območja, vzredi tudi drugo leglo. Odrasla ptica, ki izgine v špranjo s hrano, zato razkrije precej več kot samo prisotnost vrste: pokaže, da bližnje drevje in skriti prostor trenutno podpirata razvoj mladičev.
Viri: Sodelavci Wikipedije: Eurasian treecreeper, revizija 1358318920
Na gnezdo vpliva tudi širša gozdna okolica
Gnezda in mladiče lahko plenijo veliki detli, veverice ter podlasice in hermelini. V sedemletnem finskem spremljanju gnezdilnic so Huhta in sodelavci ugotovili več izgub zaradi plenjenja v bolj razdrobljeni gozdni krajini. Povezave so bile izrazitejše pri obravnavi okolice do 500 metrov od gnezda kot pri manjšem območju. Pomembni so bili gozdni robovi ter deleži mladja in kmetijskih površin.
Raziskava je potekala v osrednji Finski v sedmih sezonah med letoma 1990 in 2000. Izgube zaradi plenjenja so se med leti precej spreminjale in so pojasnile velik del razlik v številu poletelih mladičev. Gnezditveni uspeh je bil tako povezan z razporeditvijo širšega gozda, ne samo z drevesom, ki je nosilo gnezdo; povezave so bile zaznavne tudi v zmerno razdrobljeni krajini.
Viri: Huhta in sodelavci (2004): Forest Fragmentation Increases Nest Predation in the Eurasian Treecreeper
Zimsko hranjenje in skupna nočna zavetja
V milejših zahodnih in južnih delih razširjenosti je večinoma stalnica. Del severnih ptic se pozimi pomakne proti jugu, gorske pa se lahko spustijo nižje. Selitveni premiki so manj opazni, ker se prekrivajo s prisotnostjo domačih stalnih ptic. Pozimi se lahko priključi mešani jati sinic in kraljičkov; medtem še vedno išče hrano predvsem po svoji značilni drevesni podlagi.
Pri dnevnem hranjenju je pogosto samoten, v močnem mrazu pa lahko več ptic skupaj prenočuje v zaščiteni razpoki. V takšnem zavetju se lahko zbere ducat ali več osebkov. Drobna ptica tako uporablja drevo na več načinov: za iskanje nevretenčarjev, za skrito gnezdo in za nočno zaščito. Pri zimskem sprehodu njeno prisotnost najlažje razkrijeta visok klic in premik ob deblu, preden se pokaže celotna postava.
Viri: Sodelavci Wikipedije: Eurasian treecreeper, revizija 1358318920
Pogosta vprašanja o vrsti
Kje v Sloveniji gnezdi dolgoprsti plezalček?
Po večjem delu države, razen v vzhodnih nižinah in na Krasu. Naseljuje mešane in iglaste gozdove višjih leg ter lokalno stare listnate sestoje v nižinah.
Preverite vir odgovoraAli se po deblu spušča z glavo naprej?
Značilno se vzpenja navzgor, nato poleti k spodnjemu delu drugega drevesa. Z glavo naprej se po deblu značilno spušča brglez.
Preverite vir odgovoraKako ga ločimo od kratkoprstega plezalčka?
Najbolje po petju, skupaj z videzom. Dolgoprsti ima navadno bolj belo spodnjo stran, izrazitejšo belo obrv in nekoliko krajši kljun.
Preverite vir odgovoraKje je njegovo gnezdo?
Največkrat v drevesni razpoki ali za odstopljenim lubjem. Gnezdo ima grobo osnovo in mehkejšo notranjo oblogo; uporabi lahko tudi primerna umetna gnezdišča.
Preverite vir odgovoraKoliko časa traja valjenje?
Samica jajca vali približno trinajst do sedemnajst dni. Po izvalitvi mladiče hranita oba starša, gnezdo pa zapustijo približno petnajst do sedemnajst dni pozneje.
Preverite vir odgovoraZakaj ga je na drevesu tako težko opaziti?
Rjavo pisani hrbet in peruti se ujemajo z drevesnim ozadjem. Finska raziskava z modeli vida je pokazala boljše barvno ujemanje pri vidu sesalcev kot pri ptičjem vidu.
Preverite vir odgovoraViri in preverjanje
Opis povzema navedene vire. Podatek o pojavljanju v katalogu ne potrjuje današnje stalne populacije ali trenutne številčnosti. Natančnih občutljivih najdišč ne objavljamo.
Slovensko prirejeno in dopolnjeno besedilo uporablja navedeno revizijo sodelavcev angleške Wikipedije ter je objavljeno pod CC BY-SA 4.0. Raziskava Nokelainena in sodelavcev je pripisana pod CC BY 4.0. CC BY-SA 4.0
- DOPPS: Plezalčki – dolgoprsti plezalček
Slovenski strokovni vrstni pregled.
- Sodelavci Wikipedije: Eurasian treecreeper, revizija 1358318920
Prevedeno, preurejeno in dopolnjeno; CC BY-SA 4.0.
Avtorji in zgodovina sprememb izvirnika - Nokelainen in sodelavci (2022): The Eurasian Treecreeper has an effective camouflage against mammalian but not avian vision in boreal forests
Ibis 164, 679–691; avtorji, CC BY 4.0.
- Huhta in sodelavci (2004): Forest Fragmentation Increases Nest Predation in the Eurasian Treecreeper
Conservation Biology 18(1), 148–155.
- Aho in sodelavci (1997): Behavioural responses of Eurasian treecreepers to competition with ants
Animal Behaviour 54(5), 1283–1290.
Opazite napako ali imate novejši strokovni vir? Sporočite uredništvu.