Kratkoprsti plezalček (Certhia brachydactyla) je majhna rjava ptica, ki se s kratkimi poskoki vzpenja po drevesnem deblu. Pri tem se opira na čvrsta repna peresa in z dolgim upognjenim kljunom pobira drobni plen iz razpok lubja. Njegovo perje se tako dobro ujema z drevesno skorjo, da ga pogosto opazimo šele ob premiku.
V Sloveniji je pogosta celoletna vrsta. Naseljuje stare listnate in mešane gozdove, visokodebelne sadovnjake, parke ter starejše drevorede; višjim legam in pretežno iglastemu gozdu se izogiba.
Rjavo pisana zgornja stran in ukrivljen kljun
Kratkoprsti plezalček je dolg približno 12,5 centimetra in tehta okoli 7,5–11 gramov. Hrbet je sivorjav z drobnim prepletom črnih, belih in rumenkasto rjavih oznak. Takšna razbita risba se dobro zlije z razpokanim lubjem. Nad očesom poteka precej neizrazita belkasta proga. Spodnja stran je umazano bela, grlo pa bolj čisto belo, zato je pri dobrem pogledu mogoče opaziti razliko med grlom in boki.
Kljun je dolg, tanek in navzdol ukrivljen. Rep je razmeroma dolg in čvrst, njegova peresa pa pri vzpenjanju zagotavljajo dodatno oporo. Samca in samico po običajnem terenskem videzu težko ločimo. Mladiči so spodaj bolj belkasti, včasih imajo na trebuhu bež odtenek. Zato se videz posamezne ptice spreminja tudi s starostjo, ne le zaradi svetlobe ali položaja na drevesu. Tudi evropske populacije niso povsem enake: zahodne ptice so v povprečju svetlejše in bolj rdečkasto rjave, vzhodnejše pa temnejše ter hladneje rjave.
Viri: Sodelavci Wikipedije: Short-toed treecreeper, revizija 1358388248
Podoben dolgoprstemu, a navadno bolj rjavkast spodaj
Dolgoprsti plezalček je v povprečju bolj bel po spodnji strani, ima bolj izrazito belo obrv in nekoliko krajši kljun. Kratkoprsti ima bolj rjavkaste oziroma umazano bele boke in manj očitno obrv. Na dobro vidni ptici nam ti znaki pomagajo, vendar so razlike majhne. Že nekaj slabo vidnih trenutkov na senčni strani debla lahko zabriše večino barvnih podrobnosti.
Ime kratkoprsti se nanaša na krajše prste v primerjavi z dolgoprstim plezalčkom. Tega pri običajnem opazovanju skoraj ne moremo uporabiti. Zanesljivejši je glas, podprt z dobrim pogledom na več zunanjih značilnosti. Kjer se območji vrst prekrivata, kratkoprsti praviloma izbira več listavcev in nižje lege, dolgoprsti pa več iglavcev ter višje lege. Izbira gozda je koristno ozadje opazovanja, sama zase pa še ne določi vrste.
Viri: Sodelavci Wikipedije: Short-toed treecreeper, revizija 1358388248
Kratki klici in enakomeren niz petja
Klic je oster, visok in ponovljen, približno »tit … tit-tit«. Petje sestavlja kratek razmeroma enakomeren niz tonov z značilnim zaključkom, ki ga lahko približno zapišemo »tit-tit-tit-e-roj-tiit«. Dolgoprsti ima drugačno zgradbo kitice z bolj žvrgolečim potekom in zaključnim žvižgom. Glas je zato pogosto bolj uporaben kot drobne razlike na perju, posebno kadar ptica kroži po drugi strani debla.
Tudi znotraj vrste obstajajo zemljepisne razlike v petju. Ciprske ptice imajo zelo kratko in preprosto kitico, severnoafriške pa nižje obarvano različico. Poleg tega so pri obeh evropskih plezalčkih znani osebki, ki pojejo petje druge vrste. Najboljša določitev zato združi več slišanih kitic z videzom in okoliščinami. Pri učenju domačih glasov so posebej uporabni posnetki iz srednje Evrope, primerjani s petjem dolgoprstega plezalčka.
Viri: Sodelavci Wikipedije: Short-toed treecreeper, revizija 1358388248
Stara drevesa v gozdu in kulturni krajini
Najpomembnejša prehranjevalna površina je lubje dobro razvitih dreves. V velikem delu razširjenosti mu ustrezajo listnati gozdovi, posebej hrastovi, pa tudi mešani sestoji. Staro drevo z razpokano skorjo ponuja veliko drobnih skrivališč za nevretenčarje. V primernem okolju uporablja tudi mestne zelene površine, tako da ga ni treba iskati le globoko v sklenjenem gozdu.
Drevesa v parku, sadovnjaku ali drevoredu mu ponujajo prehranjevalne površine, gnezdilna mesta in zavetje. Zasajeno mlado drevo z gladko skorjo ne ponuja enake površine kot staro hrapavo deblo. V danskem proučevanju mestnih ptic so jih našli na velikih posamično stoječih drevesih z globokimi brazdami v lubju. To pomaga razumeti, zakaj je pri opazovanju pomembna lastnost dreves, ne samo njihovo število ali zeleni videz parka.
Viri: Sodelavci Wikipedije: Short-toed treecreeper, revizija 1358388248 · Snell, Jensen, Ortvad, Willemoes in Thorup (2020): Multiple fragmented habitat-patch use in an urban breeding passerine, the Short-toed Treecreeper
Stalnica toplejšega dela Evrope
Razširjen je v zmerno toplih predelih Evrope od Portugalske proti Turčiji in Grčiji ter v severozahodni Afriki. Njegovo območje je na splošno bolj južno od območja dolgoprstega plezalčka. V evropskem delu pogosto uporablja nižine, v Turčiji in severni Afriki pa ga najdemo tudi v gorah. V Franciji gnezdenje lokalno sega do približno 1800 metrov nad morjem, v Švici do približno 1400 metrov.
Večinoma je stalnica in se ne seli na redno dolgo pot proti južnim prezimovališčem. Razprševanje po gnezditvi lahko posamezne ptice pripelje zunaj običajnega območja. Obenem se je del razširjenosti premaknil proti severu, kjer vrsta uporablja tudi mestna drevesa. Njegovo življenje je zato kombinacija velike navezanosti na drevesno podlago in sposobnosti premikanja med primernimi, med seboj ločenimi zaplatami.
Viri: Sodelavci Wikipedije: Short-toed treecreeper, revizija 1358388248 · Snell, Jensen, Ortvad, Willemoes in Thorup (2020): Multiple fragmented habitat-patch use in an urban breeding passerine, the Short-toed Treecreeper
Žuželke in pajki iz drevesnih špranj
Največ hrane predstavljajo nevretenčarji, predvsem žuželke in pajki, ki jih z dolgim kljunom izvleče iz drobnih razpok. Običajno začne pri spodnjem delu debla in se med hranjenjem vzpenja po njem. V hladnem delu leta lahko prehrani doda nekaj semen, vendar ostane glavni način hranjenja natančno pregledovanje drevesne površine. Lubje zanj ni gradivo za razbijanje, temveč prostor, iz katerega doseže skriti plen.
Čeprav ga največkrat opazujemo na drevesu, se lahko hrani tudi po zidu, pri golih tleh ali med odpadlimi borovimi iglicami. Takšne izjeme dopolnjujejo njegovo značilno drevesno iskanje. Pri mirnem spremljanju lahko opazujemo zaporedje kratkega poskoka, pregleda površine in vboda kljuna v špranjo. Plen je pogosto tako droben, da vidimo gib kljuna, ne pa same živali, ki jo je ujel.
Viri: Sodelavci Wikipedije: Short-toed treecreeper, revizija 1358388248
Navzgor po deblu, nato k naslednjemu drevesu
Pri vzpenjanju razmaknjena stopala oprijemajo lubje, čvrsti rep pa se opira ob deblo. Ptica s kratkimi poskoki pogosto spiralasto obkroži drevo. Ko pride višje, navadno poleti k spodnjemu delu drugega bližnjega drevesa in začne novo pot navzgor. Po deblu se ne spušča z glavo naprej kakor brglez. Ta razlika v gibanju je opazna tudi takrat, ko barvnih podrobnosti ne vidimo dobro.
Let je nekoliko valovit in neenakomeren, z izmenjavanjem hitrega prhutanja in kratkih spustov. Na drevesu je zaradi majhnosti in varovalnega perja videti kot drobna žival, ki skoraj zdrsne ob skorji. Do ljudi ni nujno posebej plašen, vendar ga to ne naredi opaznega. Najlažje ga izgubimo iz pogleda, ko obkroži deblo; pogosto je smiselno spremljati isti kos drevesa, namesto da takoj pogled usmerimo daleč stran.
Viri: Sodelavci Wikipedije: Short-toed treecreeper, revizija 1358388248
Mah in lišaji spremenijo razporeditev plena
Luis Carrascal in José Tellería sta v španskem bukovo-hrastovem gozdu Altube pozimi proučevala, kako plezalček izbira prehranjevalno podlago. Terensko delo sta opravila januarja 1987 ter januarja in februarja 1988. Na površinah z mahom in lišaji sta našla več členonožcev kot na golem lubju. Plezalčki so iskanje usmerili na te bogatejše dele drevesa.
Na bukvah so se premikali hitreje kot na hrastih, ker je bilo treba prečkati več gole, manj bogate skorje. Primer pokaže, da dve približno enako veliki drevesi ne ponujata nujno enako razporejene hrane. Poleg drevesne vrste sta pomembna tudi hrapavost in rast na površini debla.
Lahko prečka tudi vrzeli med mestnimi parki
Raziskava Katherine Snell in sodelavcev iz leta 2020 je pokazala zanimiv del mestnega življenja vrste. V Københavnu so pred gnezditvijo v letih 2016 in 2017 z radijskim sledenjem spremljali štiri odrasle samce. Vse so opazili v najmanj dveh primernih zaplatah drevja, ki ju je ločevala pozidana površina ali prometna infrastruktura. Najkrajše razdalje med takšnimi zaplatami so znašale od 32 do 200 metrov.
Premiki so se pri spremljanih pticah ponavljali, zato posamezni park ni nujno obsegal celotnega prostora, ki ga je uporabljala ena ptica. Vzorec štirih samcev ne določa velikosti območij vseh kratkoprstih plezalčkov, pokaže pa konkretno sposobnost povezovanja ločenih mestnih zelenih površin. Posamična stara drevesa in različni deli parka so lahko sestavine istega vsakdanjega prostora, četudi je med njimi cesta ali stavba.
Skrito za odstopljenim lubjem
Gnezdo uredi v drevesni špranji ali za kosom odstopljenega lubja. Uporabi lahko tudi staro detlovo votlino, razpoko v zgradbi ali zidu ter ustrezno umetno gnezdišče. Njegova izbira je drugačna od odprtega gnezda na vilici veje: material nalaga v ozek zaščiten prostor ob trdni podlagi. Razpoka mora ponuditi dovolj notranjega prostora za gradivo, jajca in pozneje mladiče.
Spodnji del gnezda je lahko precej obsežen, sestavljen iz vejic, iglic, trave ali koščkov lubja. Na vrhu je mehkejša obloga iz perja, volne, mahu, lišajev ali pajčevine. Takšna razporeditev poveže grobo nosilno podlago z nežnejšim prostorom za leglo. Pri opazovanju odrasle ptice, ki v špranjo nosi gradivo, zato vidimo le vhod, medtem ko je večina gnezda skrita za lubjem ali drugo pregrado.
Viri: Sodelavci Wikipedije: Short-toed treecreeper, revizija 1358388248
Valjenje in delitev dela pri dveh leglih
Običajno leglo vsebuje pet do sedem belih jajc z vijoličasto rdečimi lisami. Jajca merijo približno 15,6 krat 12,2 milimetra, odlaganje pa poteka v spomladanskem in zgodnjepoletnem obdobju, od aprila do sredine junija. Vali samo samica, približno trinajst do petnajst dni. Mladiči se izvalijo nebogljeni, nato jih hranita oba starša, greje pa jih samica.
V gnezdu ostanejo še približno petnajst do osemnajst dni po izvalitvi. Vrsta pogosto vzredi drugo leglo. Samec lahko začne graditi novo gnezdo, ko samica še skrbi za prve mladiče. Ko so ti stari deset do dvanajst dni, prevzame hranjenje, samica pa dokonča novo gnezdo. Nadaljevanje gnezditve je zato povezano s prilagodljivo delitvijo dela, ne samo s ponovnim odlaganjem jajc.
Viri: Sodelavci Wikipedije: Short-toed treecreeper, revizija 1358388248
Zimsko življenje na drevju in skupno prenočevanje
Pozimi se pogosto hrani sam. V močnem mrazu pa se lahko več ptic zbere v zaščiteni špranji ali pod napuščem zgradbe ter skupaj prenoči. Opisane so tudi večje skupine. Dnevno samotarsko iskanje hrane in nočno zbiranje se tako ne izključujeta. Primerna špranja je lahko pomembna kot zavetje tudi takrat, ko v njej ni gnezda.
Pri zimskem opazovanju so posebej uporabna velika debla z razgibano skorjo, na katerih lahko sledimo njegovemu vzpenjanju. Če ptica poleti, pogosto izbere spodnji del sosednjega drevesa. Kratkoprsti plezalček tako razkrije svojo prisotnost z drobnim premikom ali visokim glasom, mnogo prej kot z izrazito barvo. Njegov življenjski prostor sestavljajo prehranjevalne površine, skrita gnezdišča in zavetja, ki jih staro drevje ponuja skozi vse leto.
Viri: Sodelavci Wikipedije: Short-toed treecreeper, revizija 1358388248
Pogosta vprašanja o vrsti
Ali plezalček hodi po deblu tudi z glavo navzdol?
Kratkoprsti se običajno vzpenja navzgor in nato poleti k spodnjemu delu drugega drevesa. Z glavo naprej po deblu navzdol se značilno spušča brglez.
Preverite vir odgovoraKako ga najlažje ločimo od dolgoprstega plezalčka?
Predvsem po petju in klicih, skupaj z videzom. Kratkoprsti ima navadno bolj rjavkaste boke, manj izrazito obrv in nekoliko daljši kljun.
Preverite vir odgovoraKje ga lahko opazujemo v Sloveniji?
V starih listnatih in mešanih gozdovih ter na starem drevju v sadovnjakih, parkih in drevoredih. Pri nas je pogosta celoletna vrsta.
Preverite vir odgovoraKje skrije gnezdo?
Najpogosteje v špranjo ob deblu ali za odstopljeno lubje. Uporabi lahko tudi ustrezno razpoko zidu ali zgradbe in umetno gnezdišče.
Preverite vir odgovoraAli lahko uporablja dva ločena mestna parka?
Da, takšno vedenje so z radijskim sledenjem potrdili pri štirih samcih v Københavnu. Ptice so se večkrat premikale med ločenimi zaplatami primernih dreves.
Preverite vir odgovoraZakaj ima tako čvrst rep?
Pri vzpenjanju po deblu se nanj opira. Repna peresa skupaj z razmaknjenimi stopali podpirajo telo med kratkimi poskoki in pregledovanjem lubja.
Preverite vir odgovoraViri in preverjanje
Opis povzema navedene vire. Podatek o pojavljanju v katalogu ne potrjuje današnje stalne populacije ali trenutne številčnosti. Natančnih občutljivih najdišč ne objavljamo.
Slovensko prirejeno in dopolnjeno besedilo uporablja navedeno revizijo sodelavcev angleške Wikipedije ter je objavljeno pod CC BY-SA 4.0. Raziskava Snellove in sodelavcev je pripisana pod CC BY 4.0. CC BY-SA 4.0
- DOPPS: Plezalčki – kratkoprsti plezalček
Slovenski strokovni vrstni pregled.
- Sodelavci Wikipedije: Short-toed treecreeper, revizija 1358388248
Prevedeno, preurejeno in dopolnjeno; CC BY-SA 4.0.
Avtorji in zgodovina sprememb izvirnika - Snell, Jensen, Ortvad, Willemoes in Thorup (2020): Multiple fragmented habitat-patch use in an urban breeding passerine, the Short-toed Treecreeper
PLOS ONE 15(1), e0227731; avtorji, CC BY 4.0.
- Carrascal in Tellería (1989): Comportamiento de búsqueda del alimento y selección de especies arbóreas
Ardeola 36(2), 149–160; zimsko iskanje hrane kratkoprstega plezalčka.
Opazite napako ali imate novejši strokovni vir? Sporočite uredništvu.