Domača mačka (Felis catus) je majhen, udomačen sesalec iz družine mačk. Prepoznamo jo po gibčnem telesu, hitrih odzivih, ostrih zobeh in krempljih, ki jih lahko skrije v šape. Pri lovu ji pomagajo dober vid v mraku in ponoči, občutljiv sluh ter voh. Čeprav živi ob človeku in se lahko naveže nanj, plen navadno lovi sama.
Telo in čuti
Mačje telo je prožno, zato se lahko hitro obrne in natančno usmeri proti plenu. Pri gibanju stopa po prstih. Ko počiva, so kremplji navadno skriti v kožnih in dlakavih ovojnicah, kar jih varuje pred obrabo; po potrebi jih iztegne pri lovu, plezanju ali oprijemanju podlage. Ostri zobje so prilagojeni prijemanju in trganju mesa.
Pri šibki svetlobi vidi bolje kot človek, saj se svetloba po prehodu skozi mrežnico odbije od odbojne plasti v ozadju očesa. Zenice se v temi razširijo, pri močni svetlobi pa zožijo. Ušesa so gibljiva in zaznajo tudi zelo visoke zvoke, med njimi ultrazvok, ki ga oddajajo nekateri glodavci. Voh ji pomaga zaznavati vonjave in kemične signale. Brki, zlasti na obrazu, zaznavajo bližnje predmete ter mački pomagajo presoditi širino odprtin, skozi katere se premika.
Prehrana in lov
Domača mačka je mesojeda in potrebuje prehrano, v kateri prevladuje meso. Njeni zobje učinkovito režejo meso na manjše kose, vendar hrane ne žveči tako kot človek. Lovska zgradba in čuti ji omogočajo, da išče manjši plen, na primer miši in podgane. Sliši lahko zvoke, ki so za človeka pretihi ali previsoki, zato zazna tudi glasove manjših sesalcev.
Pri zasledovanju ji koristijo tihi koraki in kremplji, ki jih lahko iztegne za oprijem. Mačka se pogosto zadržuje na višjem mestu, od koder opazuje okolico, nato pa se lahko požene proti plenu. Lov je praviloma samostojen: tudi kadar se več mačk druži ali živi v bližini istega vira hrane, vsaka lovi zase.
Samostojno življenje in sporazumevanje
Mačke so dejavne zlasti ob zori in mraku, ko je svetlobe manj. Domače mačke se lahko prilagodijo urniku ljudi, s katerimi živijo, zato njihov ritem ni pri vseh enak. Običajno prespijo 12–16 ur na dan, spanec pa je razdeljen na krajša obdobja počitka. Običajno se zadržujejo v bližini doma, čeprav lahko njihovo gibanje obsega tudi širšo okolico.
Njihova družabnost je različna. Nekatere živijo same, druge se zbirajo v skupinah, zlasti ob dostopni hrani. Skupine pogosto sestavljajo sorodne samice, posamezne mačke pa lahko uporabljajo ločena območja. Mačke se sporazumevajo z mijavkanjem, predenjem, sikanjem in renčanjem, pa tudi z držo telesa in označevanjem z vonjem. Z drgnjenjem obraza ob predmete puščajo vonjalne signale, urin pa lahko uporabijo za označevanje območja.
Udomačitev in odnos s človekom
Udomačevanje mačke se je začelo na Bližnjem vzhodu. Zgodnje kmetijske naselbine so privabljale glodavce, ki so bili za mačke vir hrane, človeku pa je ustrezalo, da so jih mačke lovile. Mačke so se zato postopoma približale naseljem, njihovo sobivanje z ljudmi pa se je nadaljevalo skozi dolga obdobja. Njihova telesna zgradba in številna vedenja so ostali podobni tistim pri divjih prednikih.
Domače mačke danes živijo po vsem svetu kot družne in delovne živali, prostoživeče skupine pa se pogosto izogibajo človeku. Udomačenost njihovega lovskega nagona ne odpravi. Prosto gibajoče se mačke lahko lovijo ptice, male sesalce in plazilce; v nekaterih delih sveta so pomembno prispevale k zmanjšanju njihove številčnosti.
Pogosta vprašanja o vrsti
Ali mačka vidi v popolni temi?
Ne; zelo dobro izrablja šibko svetlobo, pri čemer ji pomaga odbojna plast za mrežnico.
Preverite vir odgovoraZakaj mačka ob predmete drgne obraz?
S tem pušča vonjalne signale iz žlez na obrazu in označuje znano okolje.
Preverite vir odgovoraAli mačke lovijo v skupini?
Čeprav lahko živijo v družabnih skupinah, praviloma lovijo same.
Preverite vir odgovoraZakaj je mačka dejavna ob zori in mraku?
Prilagojena je lovu pri šibki svetlobi, njen dnevni ritem pa se lahko prilagodi tudi človeku.
Preverite vir odgovoraViri in preverjanje
Opis povzema navedene vire. Podatek o pojavljanju v katalogu ne potrjuje današnje stalne populacije ali trenutne številčnosti. Natančnih občutljivih najdišč ne objavljamo.
Besedilo je prevedena in prirejena predstavitev navedenih virov Wikipedije ter je na voljo pod licenco CC BY-SA 4.0. Avtorji in uporabljene revizije so navedeni med viri. CC BY-SA 4.0
- Sodelavci Wikipedije: Felis catus
Prevedeno, povzeto in slogovno prirejeno iz navedene revizije angleške Wikipedije; spremembe: slovenski opis in izbor podatkov. Avtorji vira ne potrjujejo te priredbe. Licenca CC BY-SA 4.0.
Avtorji in zgodovina sprememb izvirnika
Opazite napako ali imate novejši strokovni vir? Sporočite uredništvu.