Evropski som (Silurus glanis), v slovenskem ribjem pregledu imenovan preprosto som, je velika sladkovodna plenilska riba z dolgo, neluskasto postavo, široko glavo in tremi pari brkov. V Sloveniji ga najdemo predvsem v spodnjih tokovih večjih rek. Njegovo življenje vključuje nočni lov, iskanje kritja, samčevo varovanje iker in zanimivo zimsko združevanje, ki so ga raziskovalci podrobno spremljali v Franciji.
Somov jedilnik je širši od samih rib: spreminja se z velikostjo živali, dostopnim plenom in letnim časom. Mladi osebki lahko jedo drobne vodne nevretenčarje, večji pa uporabljajo tudi hrano z meje med vodo in kopnim. Pri razumevanju te vrste so posebej koristne raziskave, ki razlikujejo med mladicami, odraslimi somi in posameznimi vodnimi okolji.
Kako prepoznamo evropskega soma?
Najprej izstopata velika, sploščena glava in široka usta, ob katerih so trije pari brkov. Oči so v primerjavi z glavo majhne. Telo je dolgo, koža brez lusk in sluzasta. Naša super hrana, portal Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, opisuje osnovno obarvanost kot olivno sivo, trebuh pa kot svetlejši, rumenkast. Brki, gola koža in razmerje med glavo ter telesom so zato bolj uporabna kombinacija za prepoznavo kakor sama barva.
Značilni sta tudi plavuti: hrbtna je majhna, podrepna pa zelo dolga. Na fotografiji soma, ki ni v celoti viden, lahko glavo in brke prepoznamo precej lažje kot celoten potek plavuti. Pomembno je razlikovati med vidno značilnostjo in podatkom, ki ga fotografija ne pokaže. Velikosti ribe brez merila ne moremo zanesljivo oceniti, enako velja za njen spol.
Kje som živi v Sloveniji?
Ribiška zveza Slovenije v prenovljenem pregledu Ribe celinskih voda Slovenije iz leta 2024 navaja črnomorsko in jadransko povodje. V jadransko povodje je bil som prinesen. Slovenski pregled njegovo razširjenost povezuje z vsemi slovenskimi porečji, posebej pa našteva spodnje tokove Save, Drave, Mure, Krke in Kolpe. Kot značilno območje navaja mrenski pas in odseke nižje po toku.
Ta podatek pomaga postaviti soma v slovensko rečno okolje: povezan je z večjimi nižinskimi vodami in ni značilen predstavnik hladnega izvirnega potoka. Ob imenih rek je pomembno upoštevati tudi povodje. Naselitev v jadranske vode ima drugačno zgodovino od prisotnosti v črnomorskem povodju. Pregled iz leta 2024 prikazuje razširjenost vrste, ne popisa števila somov v posamezni reki.
Viri: Ribiška zveza Slovenije — Ribe celinskih voda Slovenije, 2024
Globlja voda, skrivališča in nočna dejavnost
Slovenska predstavitev Naše super hrane soma povezuje z globljimi deli večjih rek in jezer, kjer se zadržuje blizu kritja. Bolj dejaven je ponoči, ko se lahko približa tudi površini. Zato slika ribe pri dnu opisuje le del njenega vedenja: som uporablja različne dele vodnega prostora in se zaradi prehranjevanja tudi premika.
Nočna dejavnost je razvidna tudi iz češke raziskave Vejříka in sodelavcev iz leta 2017. V jezerih Most in Milada so med spremljanjem zabeležili večino ujetih somov ponoči. Avtorji so preučevali naseljene populacije v jezerih, nastalih z obnovo rudniških jam, ter spremljali njihovo prehrano in rast. Rezultat dopolnjuje splošni opis nočnega plenilca, pri čemer je jasno vezan na uporabljeno raziskovalno metodo in ti dve jezeri.
Viri: Naša super hrana — Som in sladkovodno ribogojstvo · Vejřík in sodelavci — European catfish as a freshwater apex predator, 2017
S čim se prehranjuje som?
Ribe so pomemben del prehrane evropskega soma, vendar niso edina hrana. Slovenski opis pri mladih somih navaja nevretenčarje, polže in dvoživke, pri večjih pa tudi ptice in sesalce. S tem se jedilnik razlikuje od predstave o plenilcu, ki bi se vedno prehranjeval z eno samo vrsto rib. Hrana se spreminja z velikostjo soma in s tem, kaj je v njegovem okolju dosegljivo.
Vejřík in sodelavci so v čeških jezerih uporabljali pregled želodčne vsebine in analizo stabilnih izotopov. Med ugotovljeno hrano so bile različne ribe, raki, ličinke kačjih pastirjev, žabe, ptice in manjši sesalci. Zabeležili so tudi posamezne primere uživanja drugih somov. Tak razpon pokaže, da lahko velik vodni plenilec povezuje več različnih delov prehranskega spleta, vključno z obrežjem in vodnim stolpcem.
Viri: Naša super hrana — Som in sladkovodno ribogojstvo · Vejřík in sodelavci — European catfish as a freshwater apex predator, 2017
Prehrana se spreminja s ponudbo plena
Češka raziskava iz leta 2017 je pokazala tudi sezonsko prilagajanje hrane. Spomladi so somi uporabljali ikrne trakove ostrižev, ki so v okolju dosegljivi ob njihovi drsti. Poleti so bili v prehrani pomembnejši vodni nevretenčarji. Posamezni somi so se razlikovali v uporabi hrane; širok jedilnik celotne populacije torej ne pomeni, da vsak osebek ves čas uporablja vse vrste plena v enakih deležih.
Raziskovalci so primerjali soma in ščuko. V obravnavanih jezerih je som uporabljal širšo prehransko nišo, vendar so avtorji poudarili tudi pomen ščuke in različno vlogo obeh plenilcev. V številnih pregledanih želodcih hrane ni bilo, zato somove prehrane ni smiselno predstavljati kot neprekinjeno požiranje. Dostopnost plena, čas vzorčenja in posameznikove prehranske navade vplivajo na to, kaj raziskovalci dejansko najdejo.
Viri: Vejřík in sodelavci — European catfish as a freshwater apex predator, 2017
Kako som lovi v temi?
Zanimiv odgovor daje poskus Pohlmannove, Grassa in Breithaupta, objavljen leta 2001. Raziskovalci so v akvariju brez vidne svetlobe spremljali štiri some, dolge od 20 do 25 centimetrov, in njihov lov na gupije. Z infrardečima kamerama so rekonstruirali tridimenzionalne poti obeh rib. Somi so pred številnimi napadi sledili poti, po kateri je plen pred tem že odplaval.
V poskusu so lahko sledili vodni sledi, stari do približno deset sekund. Raziskovalci so kot najbolj verjetno razlago navedli uporabo kemičnih oziroma hidrodinamičnih informacij v sledi. Niso pa dokončno razločili prispevka posameznih čutil. Rezultat je posebej zanimiv zaradi razlike med lovom na trenutni položaj plena in sledenjem njegovi pretekli poti: som lahko informacije o ribi dobi tudi iz vode, skozi katero je ta že zaplavala.
Drst in samčevo varovanje iker
Naša super hrana pri somu navaja drst v obdobju od maja do avgusta. Samec pripravi drstno jamo in nato varuje zarod. Samica vanjo odloži ikre. Razmnoževanje tako vključuje več kakor samo odlaganje iker: gnezdo in samčevo zadrževanje ob njem sta pomembna dela življenjskega cikla. Slovenska predstavitev varovanje opisuje kot nekaj dni do približno dveh tednov, do izleganja mladih.
Za razumevanje vrste je koristno ločiti ikre v gnezdu, zelo mlade ribe in velike odrasle some. Njihove možnosti gibanja in velikost dostopnega plena so različne. Velik plen, ki ga lahko uporablja odrasel som, zato ni ustrezen opis hrane drobnih mladic. Raziskave zgodnjih življenjskih faz razkrivajo drugačen svet, v katerem imajo pomembno vlogo drobni vodni organizmi in nočno premikanje skozi vodni stolpec.
Kaj jedo zelo mladi somi?
Sajdlová in sodelavci so v raziskavi, objavljeni leta 2025, preučevali zgodnje mladice soma v treh čeških zadrževalnikih: Klíčava, Římov in Žlutice. Vzorčenje je potekalo junija 2018 in 2019, podnevi in ponoči, v različnih globinskih plasteh. Mladice soma so v odprti vodi zaznali samo ponoči. Večina jih je bila v plasti med dvema in štirimi metri globine.
Pri 46 mladicah, pregledanih za želodčno vsebino, so bile ugotovljena hrana ličinke rodu Chaoborus. Te se ponoči pomikajo v višje plasti vode, kjer postanejo dosegljive ribjim mladicam. Raziskava tako povezuje nočno razporeditev hrane z dejavnostjo zelo mladih somov. Podatek velja za opazovane češke zadrževalnike in zgodnjo življenjsko fazo; neposredno ga ni mogoče zamenjati z jedilnikom odraslih somov v slovenskih rekah.
Ali se somi pozimi združujejo?
Westrelin in sodelavci so v raziskavi iz leta 2023 z akustičnimi oddajniki spremljali 47 nedoraslih in odraslih somov v jezeru Étang des Aulnes v jugovzhodni Franciji. Podatke so zbirali skozi štiri zaporedne zime med letoma 2017 in 2021. Somi so se vsako zimo združevali na omejenem območju, pretežno približno štiri metre globoko. Zgoščene skupine so trajale približno poldrugi do dva meseca.
Nastanek in obstoj skupin sta bila povezana z nizko temperaturo vode. V milejši zimi so bile skupine manj strnjene, ob toplejši vodi pa so posamezniki pogosteje zapuščali skupino. Zimsko vedenje torej ni zgolj mirovanje vsake ribe na njenem ločenem skrivališču. V tem jezeru so raziskovalci našli ponavljajoče se združevanje različnih velikostnih skupin na istem delu jezerskega prostora.
Viri: Westrelin in sodelavci — Overwintering aggregation patterns of European catfish, 2023
Zimska skupina se lahko tudi premika
Francosko spremljanje je pokazalo, da so somi skupino najpogosteje zapuščali ob mraku in ponoči, vračali pa so se zlasti ob zori in mraku. Največji spremljani osebki so pogosteje opravljali izlete iz skupine in se zunaj nje zadrževali dlje. Tudi v zimskem obdobju so torej med osebki obstajale razlike v gibanju.
Območje zbiranja ni bilo toplejše od preostanka jezera in raziskovalci tam niso našli posebne strukture dna, ki bi očitno pojasnila izbiro mesta. Funkcija združevanja zato ostaja raziskovalno vprašanje. Opazovanje potrjuje ponavljajoč se vzorec v konkretnem francoskem jezeru, ne splošnega pravila o globini, temperaturi ali mestu prezimovanja vseh somov v Sloveniji.
Viri: Westrelin in sodelavci — Overwintering aggregation patterns of European catfish, 2023
Razlika med somom in menkom
Med slovenskimi sladkovodnimi ribami lahko primerjava z menkom pomaga predvsem pri brkih in plavutih. Menek ima en brk, som pa tri pare. Pri menku je hrbtna plavut dolga in deljena, pri somu majhna. Somova dolga podrepna plavut, široka glava in neluskasta koža dopolnjujejo prepoznavo. Posamezna poteza je uporabna, kombinacija več potez pa precej boljša.
Fotografija ob članku prikazuje soma v francoskem akvariju, zato predstavlja zunanji videz vrste. Vidni so široka glava, brki in del dolgega telesa, zadnji del ribe pa sega iz kadra. Za primerjavo življenjskega prostora in prehrane sta na portalu uporabna tudi članka o ščuki in krapu: prvi predstavi drugega velikega plenilca, drugi ribo z brčicami, vendar z drugačno zgradbo telesa in prehranjevanjem.
Kako velik lahko postane som?
Som spada med največje sladkovodne ribe. Slovenski ministrski portal navaja tudi osebke, daljše od dveh metrov in težje od 60 kilogramov. To sta podatka o velikih primerkih, ne velikost, ki bi jo dosegel vsak som. Že primerjava z menkom, ki redko preseže 60 centimetrov, pokaže, zakaj pri opazovanju poleg brkov in plavuti upoštevamo tudi razmerja telesa.
Razlike med posamezniki so pomembne tudi pri spremljanju vedenja. V francoski zimski raziskavi so bili med označenimi somi osebki različnih dolžin, od približno 73 do 215 centimetrov. Največje ribe so imele drugačen vzorec odhodov iz skupine kot manjše. Velikost tako ni samo zanimivost ob fotografiji, temveč lastnost, ki jo raziskovalci vključujejo v razlago gibanja in uporabe prostora. Slovenski opis soma predstavlja kot domorodno ribo osrednje in vzhodne Evrope, južnega roba Skandinavije ter zahodne Azije; v zahodno Evropo je bil vnesen. Velika postava vrste je zato povezana z obsežno, vendar zgodovinsko različno razširjenostjo.
Viri: Naša super hrana — Som in sladkovodno ribogojstvo · Westrelin in sodelavci — Overwintering aggregation patterns of European catfish, 2023
Pogosta vprašanja o vrsti
Kje v Sloveniji živi som?
Ribiška zveza Slovenije leta 2024 posebej navaja spodnje tokove Save, Drave, Mure, Krke in Kolpe. Prisoten je v črnomorskem in jadranskem povodju; v jadransko je bil prinesen.
Preverite vir odgovoraKako prepoznamo evropskega soma?
Po široki sploščeni glavi, velikih ustih, majhnih očeh in treh parih brkov. Dolgo telo je brez lusk, hrbtna plavut majhna, podrepna pa dolga.
Preverite vir odgovoraKakšna je razlika med somom in menkom?
Som ima tri pare brkov in majhno hrbtno plavut. Menek ima en izrastek na bradi ter dolgo deljeno hrbtno plavut.
Preverite vir odgovoraS čim se prehranjuje som?
Predvsem z ribami. Mladi uporabljajo tudi manjše nevretenčarje, polže in dvoživke, veliki somi pa lahko pojedo tudi ptice in sesalce.
Preverite vir odgovoraKdaj se som drsti in kdo varuje zarod?
Slovenski ministrski portal navaja drst od maja do avgusta. Samec pripravi drstno jamo, samica vanjo odloži ikre, samec pa varuje zarod do izleganja.
Preverite vir odgovoraAli se somi pozimi zbirajo v skupine?
Da, takšno vedenje je bilo potrjeno v francoskem jezeru Étang des Aulnes. Spremljanje 47 somov skozi štiri zime je pokazalo skupine, ki so trajale približno poldrugi do dva meseca; to ni popis prezimovanja v Sloveniji.
Preverite vir odgovoraViri in preverjanje
Izvirna uredniška predstavitev povezuje podatke za Slovenijo s splošno biologijo vrste. Leto raziskave ni nujno leto objave; zgodovinskih ocen ne prikazujemo kot današnje številčnosti. Natančnih občutljivih najdišč ne objavljamo.
- Ribiška zveza Slovenije — Ribe celinskih voda Slovenije, 2024
Peter Valič, prenovljeno 2024; slovenska povodja in spodnji tokovi večjih rek, stran 84.
- Naša super hrana — Som in sladkovodno ribogojstvo
Portal Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; prepoznava soma, primerjava z menkom, prehrana in razmnoževanje.
- Vejřík in sodelavci — European catfish as a freshwater apex predator, 2017
Scientific Reports, 21. november 2017, CC BY 4.0; prehrana naseljenih somov v čeških jezerih Most in Milada, želodčna vsebina in stabilni izotopi.
- Westrelin in sodelavci — Overwintering aggregation patterns of European catfish, 2023
Movement Ecology, 7. februar 2023, CC BY 4.0; akustično spremljanje 47 somov skozi štiri zime v francoskem jezeru Étang des Aulnes.
- Pohlmann, Grasso in Breithaupt — Tracking wakes, 2001
PNAS, junij 2001; laboratorijsko spremljanje poti soma in gupija brez vidne svetlobe.
- Sajdlová in sodelavci — Pelagic distribution and night foraging of early juvenile European catfish, 2025
Journal of Fish Biology, februar 2025; nočno vzorčenje zgodnjih mladic in njihova prehrana v treh čeških zadrževalnikih v letih 2018–2019.
Opazite napako ali imate novejši strokovni vir? Sporočite uredništvu.