Mrena: prepoznava, prehrana in življenje v slovenskih rekah

Kako prepoznamo mreno?

Mrena ima koničast gobec, usta na spodnji strani glave in dva para brkov. Hrbtna plavut je kratka, telo pa podaljšano in vretenasto. Takšna kombinacija jo razlikuje od krapa, ki prav tako ima dva para brkov, vendar je čokatejši, ima dolgo hrbtno plavut in bolj naprej obrnjena usta. Brki sami torej še niso dovolj za določitev vrste: pogledati je treba tudi postavitev ust, plavuti in celotno silhueto.

Ribiška družina Brežice v predstavitvi mrene navaja običajno dolžino 30–50 centimetrov, olivno zelen ali rjav hrbet, zlato rumene boke in rdečkaste spodnje plavuti. Trebuh opisuje kot ploščat, rob najdaljše plavutnice v hrbtni plavuti pa kot nazobčan. Ključ Ribiške zveze Slovenije posebej poudari torpedasto obliko brez izrazite grbe in enobarvno telo brez lis. Ti znaki so uporabnejši od samega barvnega odtenka, ki se na podvodni fotografiji spremeni zaradi svetlobe, motnosti in kota posnetka.

Viri: Ribiška zveza Slovenije — Ključ za določanje rib, 2017 · Ribiška družina Brežice — Mrena

Kje v Sloveniji živi mrena?

Priročnik Ribe celinskih voda Slovenije iz leta 2024 mreno uvršča v črnomorsko povodje. V porečju Save jo navaja v srednjem in spodnjem toku Save ter v Savinji, Voglajni, Sotli in Kolpi. V dravskem porečju so navedene Drava, Dravinja in Mura. To je uporabna osnovna razporeditev, ko želimo razumeti, zakaj se ista vrsta pojavlja v različnih slovenskih rečnih pokrajinah.

Povezava z donavskim porečjem je pomembna tudi pri primerjanju podobnih rib. Slovenija obsega tako jadransko kot črnomorsko povodje, v katerih niso povsod iste vrste mren. Pri določanju živali zato skupaj upoštevamo videz in rečni sistem. Seznam rek pove, kje je vrsta dokumentirana v slovenskem priročniku; za podrobno stanje posameznega odseka so potrebne lokalne raziskave, saj so pretočne razmere, pregrade in primernost dna vzdolž ene reke lahko zelo različni.

Viri: Ribiška zveza Slovenije — Ribe celinskih voda Slovenije, 2024

Mrena, pohra in grba

Slovenski ključ za določanje rib mreno ločuje od grbe po bolj razpotegnjenem telesu in odsotnosti grbaste izbokline za glavo. Grba ima manjše luske in lise po telesu. Kot dodatni znak ključ navaja število lusk na pobočnici: pri mreni 55–64, pri grbi 66–72. Takšni podrobnejši znaki so predvsem pomoč pri strokovnem določanju, ko splošna silhueta ne zadostuje.

Pohra oziroma potočna mrena je v istem ključu navedena kot Barbus balcanicus. Skupaj z mreničem se razlikuje po mehkejši prvi plavutnici hrbtne plavuti in temnih lisah, medtem ko ima skupina mrene in grbe trdo koščeno plavutnico s trni. Imena »mrena«, »potočna mrena« in »mrenič« zato niso zgolj različni izrazi za vsako brkato ribo. Pri uporabi starejših ključev je treba upoštevati tudi leto izdaje, zlasti pri imenih in taksonomiji sorodnih vrst.

Viri: Ribiška zveza Slovenije — Ključ za določanje rib, 2017

Življenje pri rečnem dnu

Mrena je značilna za tekočo vodo. RZS njeno ekološko nišo povezuje s hitrejšim tokom in zelo hidrodinamično obliko, v rekah s počasnejšim tokom pa jo opisuje kot redkejšo. Ribiška družina Brežice navaja peščene in prodnate predele v pasu mrene, življenje v jatah pri dnu ter nočno dejavnost. Iz tega dobimo precej konkreten opis njenega prostora: dno in tok sta del iste življenjske celote.

Izraz »pas mrene« označuje rečni habitat, v katerem ima mrena značilno mesto med ribami. Pri opazovanju takšnega odseka je pomembna podlaga pod vodo, ne samo širina reke ali izgled bregov. Peščeni in prodnati predeli ponujajo drugačne razmere kot globoka mirna akumulacija. Za mreno so zato pomembni ohranjeni tekoči deli rek, hkrati pa mora imeti možnost premikanja med ustreznimi odseki.

Viri: Ribiška zveza Slovenije — Ribe celinskih voda Slovenije, 2024 · Ribiška družina Brežice — Mrena

S čim se prehranjuje mrena?

Jedilnik mrene je vezan na rečno dno. Ribiška družina Brežice kot glavno hrano navaja talne živali, občasno pa tudi rastline in zarod drugih rib. Mrene zato ni smiselno predstaviti samo kot rastlinojedo ribo ali samo kot lovko drugih rib. Njena prehrana vključuje različne vire, ki so povezani s prostorom, v katerem išče hrano.

Podstojna usta so izrazit prepoznavni znak, ki se lepo ujema z opisom življenja pri dnu. Fotografija glave pokaže njihovo lego bolje kot oddaljeni posnetek cele ribe. Za razumevanje prehrane pa je treba ločiti zgradbo živali od dejansko ugotovljenega jedilnika: opis ust pomaga pri prepoznavi, podatek o talnih živalih, rastlinah in ribjem zarodu pa podaja strokovna predstavitev vrste.

Viri: Ribiška družina Brežice — Mrena

Spomladanska drst na prodiščih

Slovenska predstavitev RD Brežice navaja drst od maja do junija na prodiščih z močnim pretokom. Za razmnoževanje mrene torej ni pomembna samo voda kot takšna, temveč tudi ustrezna podlaga in pretočnost. Prodnati odseki so del njenega življenjskega cikla, zato spremembe struge lahko vplivajo na možnosti razmnoževanja tudi tam, kjer odrasle ribe še živijo.

Raziskava zgodnjega razvoja štirih rečnih krapovcev, objavljena leta 2023, mreno in klena opisuje kot vrsti, ki odlagata ikre na kamnito oziroma prodnato podlago in zaroda ne varujeta. Ličinke po izvalitvi opisuje kot povezane z dnom, poznejši razvoj pa kot postopno prilagajanje življenju v rečnem toku. Takšen razvoj se razlikuje od predstavljene skrbi samca soma za gnezdo ali od drsti krapa med rastlinjem; različne ribe zato potrebujejo različne razmnoževalne habitate.

Viri: Ribiška družina Brežice — Mrena · Kupren in sodelavci — Zgodnji razvoj rečnih krapovcev, 2023

Mladiči niso pomanjšane odrasle mrene

Kupren in sodelavci so v raziskavi iz leta 2023 primerjali zgodnji razvoj mrene, klena ter vrst Leuciscus idus in Leuciscus leuciscus. Pri mreni so spremljali prvih 30 dni po izvalitvi v nadzorovanem gojenju na Poljskem. Poskus je potekal pri 25 stopinjah Celzija, zato navedeni razvojni časi opisujejo laboratorijske razmere, ne koledarja vseh slovenskih rek.

Mladice so rasle neenakomerno: glava in repni del sta se v začetku povečevala hitreje glede na celotno dolžino kot osrednji del telesa. Raziskovalci to povezujejo s prednostnim razvojem struktur za prehranjevanje, zaznavanje in plavanje. Z rastjo se razmerja približajo bolj enakomernemu povečevanju telesa. Za opazovalca je bistveno spoznanje, da zgodnje mladice še nimajo vseh razmerij in značilnosti odrasle ribe.

Viri: Kupren in sodelavci — Zgodnji razvoj rečnih krapovcev, 2023

Razvoj plavuti in prehod v mladostno obdobje

V poljskem poskusu je pri mreni ličinkino plavutno gubo nadomestilo oblikovanje trajnih struktur. Konec ličinkinega obdobja je bil pri uporabljenih pogojih zabeležen okoli 22. dne po izvalitvi, pri povprečni dolžini približno 21 milimetrov. To je razvojna prelomnica, pri kateri se spreminjata oblika telesa in sposobnost gibanja, ne trenutek, ko bi mlada riba že postala odrasla.

Raziskava je pokazala tudi razlike med vrstami ob izvalitvi. Mrena in klen sta imela manj napredno razvojno stopnjo, večji rumenjakov mešiček in izrazitejšo začasno plavutno gubo kot primerjani vrsti Leuciscus leuciscus in Leuciscus idus. Njuni mladiči so bili sprva manj gibljivi in so se v gojitvenih posodah zadrževali v bolj zasenčenih delih. Takšne ugotovitve pomagajo razložiti, zakaj primeren habitat mladic vključuje več kot samo prostor za odraslo plavajočo ribo.

Začetno obdobje je povezano tudi z rumenjakovim mešičkom, iz katerega mladica črpa zalogo. V poskusu se je pri mreni ta porabil okoli dvanajstega dne po izvalitvi. Ob prehodu na zunanje hranjenje so raziskovalci uporabljali živo hrano, ličinke solinskih rakcev Artemia. Poskusna hrana je del gojitvene metode; ne predstavlja opisa naravne prehrane mrene v Savi. Spremljali so dolžino glave, trupa in repa, velikost očesa ter višino telesa. Tako so ločili preprosto povečevanje dolžine od spreminjanja telesnih razmerij, ki omogoča učinkovitejše prehranjevanje in gibanje.

Viri: Kupren in sodelavci — Zgodnji razvoj rečnih krapovcev, 2023

Kako mrene iščejo pot pri pregradi?

Raziskava Mawer in sodelavcev, objavljena leta 2023, je spremljala mrene in lipane pri hidroelektrarni Altusried na nemški reki Iller. Ribe so leta 2018 označili z akustičnimi oddajniki in spremljali njihove premike v času drstnih selitev. Končna analiza približevanja ribjemu prehodu je vključevala 20 mren in 11 lipanov. Z merjenjem vodnega toka in globine so nato povezali gibanje posamezne ribe z njenim okoljem.

Pri mrenah se je v skupnem modelu pokazala izbira hitrejšega toka, globlje vode in območij z večjimi prostorskimi spremembami hitrosti toka. Med posamezniki so bile velike razlike. To je pomembno za razumevanje ribjih prehodov: odrasle mrene ne reagirajo vse enako na isto kombinacijo globine in toka. Gre za raziskavo približevanja prehodu na določenem nemškem mestu, ne za meritev številčnosti ali uspešnosti vseh prehodov v Sloveniji.

Viri: Mawer in sodelavci — Izbira habitata rib pri pregradi, 2023

Tok in globina delujeta skupaj

Ena zanimivejših ugotovitev raziskave na Illerju je bila povezanost različnih značilnosti vode. V hitrejšem toku so mrene v modelu pogosteje izbirale manjše globine, v počasnejšem pa globljo vodo. Takšni odnosi kažejo, da habitat ni sestavljen iz ene same najprimernejše hitrosti ali globine. Riba med premikanjem naleti na njihove kombinacije, zato je pomembna prostorska razporeditev razmer okoli pregrade.

Tudi hitrost premikanja je bila odvisna od okolja. Povprečni odziv mren v analizi je kazal počasnejše premikanje v hitrejšem toku in hitrejše v globlji vodi, vendar so se nekateri posamezniki odzivali drugače. Raziskovalci svoj model opisujejo kot raziskovalen in opozarjajo, da še ni bil navzkrižno preverjen za napovedovanje. Njegova uporabna vrednost je predvsem boljše razumevanje razlik med ribami in vprašanj, ki jih je treba preveriti pri načrtovanju prehodov.

Viri: Mawer in sodelavci — Izbira habitata rib pri pregradi, 2023

Zakaj so pomembne povezane reke?

RZS med pomembnimi vplivi na mreno posebej izpostavlja velike dolinske pregrade. Pregrada spremeni možnosti premikanja po reki in lahko loči odseke, ki so potrebni za različne dele življenjskega cikla. Pri vrsti, katere odrasli osebki živijo v toku in se drstijo na pretočnih prodiščih, je zato pomembna povezava med prostorom za življenje in prostorom za razmnoževanje.

Ribji prehod je ena od možnosti za ponovno povezovanje odsekov, toda raziskava na Illerju pokaže, da mora riba pot do njega tudi najti. Pri tem sodelujejo tok, globina in vedenje posameznika. Za celovito razumevanje mrene je zato smiselno skupaj obravnavati njeno prepoznavno telesno obliko, prehrano pri dnu, razvoj mladic ter ohranjanje prodnatih in med seboj povezanih rečnih habitatov.

Viri: Ribiška zveza Slovenije — Ribe celinskih voda Slovenije, 2024 · Mawer in sodelavci — Izbira habitata rib pri pregradi, 2023