Gozdni mračnik: prepoznava, lov, menjava dupel in dolge selitve

Temen kožuh in gobast ušesni poklopec

Gozdni mračnik je srednje velik netopir z rjavim kožuhom, kratkimi zaobljenimi uhlji in širokim gobcem. Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev barvo dlake opisuje kot temno čokoladno z nekoliko svetlejšimi konicami. Trebušna stran je svetlejša, po grlu pa je dlaka rumenorjava. Obraz je črnorjav. Pri samcih je lahko vratna dlaka daljša in spominja na majhno grivo. Ušesni poklopec ima obliko prerezanega jurčka, značilno za mračnike.

Nemški morfološki list BfN navaja dolžino glave in trupa od 48 do 68 milimetrov, podlaket od 39 do 46,4 milimetra in razpon peruti od 260 do 320 milimetrov. Masa v tem pregledu znaša od trinajst do dvajset gramov. Ušesa opisuje kot kratka, široka in trikotna, z zaobljenim vrhom. Letalne opne, obraz in ušesa so črnorjavi; ušesa in opne imajo razmeroma debelo kožo.

Dlaka je kratka. Po nemškem listu so osnove dlak črnorjave, hrbet pa rdečerjav in pozimi temnejši. Pri vznemirjenju se vratna dlaka, posebej pri samcih, lahko dvigne. Mladi osebki so temnejši. V ustnih kotih so opazne bele žleze, ki jih list opisuje kot posebno dobro vidne v poletnem delu leta. Ultrazvočno oglašanje navaja pri približno dvaindvajsetih do osemindvajsetih kilohercih.

Viri: Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev – Gozdni mračnik · BfN – Morfološki list Nyctalus leisleri

Razlike med tremi vrstami

Gozdni mračnik je manjši od navadnega mračnika Nyctalus noctula. Morfološki list za navadnega navaja podlaket 48–58 milimetrov, razpon peruti 320–400 milimetrov in maso 19–40 gramov. Pri njem je dlaka enobarvna, poleti pa hrbet bleščeče rjast. Pri gozdnem so temnejše osnove dlak del njegovega dvobarvnega kožuha. Dolge ozke peruti ima gozdni mračnik skupne z drugimi mračniki, pri primerjavi pa je pomembna tudi velikost.

Nathusijev netopir Pipistrellus nathusii je po istem listu manjši: podlaket meri 32–37 milimetrov, razpon peruti 230–250 milimetrov, masa pa 6–15,5 grama. Njegove peruti so širše in bolj čokate. Ušesni poklopec je kratek, nekoliko ukrivljen navznoter in zaobljen na vrhu, vendar nima gobaste oblike mračnikovega poklopca.

Viri: BfN – Morfološki list Nyctalus leisleri

Slovenski vrstni opis in netopirnice

Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev gozdnega mračnika vključuje v predstavitve slovenskih vrst. V njegovem opisu so navedene najdbe v duplastih netopirnicah, povezane s poročiloma projekta Netopirji – skrivnostni Ljubljančani iz let 2018 in 2019. Isto besedilo pravi, da drevesna zatočišča vrste v Sloveniji niso bila poznana. To je časovno omejena navedba predstavitve, ne zagotovilo, da novih najdb v naravnih duplih ni.

Slovenska predstavitev naravna zatočišča najpogosteje povezuje z dupli in drugimi odprtinami v deblih ter vejah starih dreves. Opuščena dupla žoln so navedena kot manj pogosta možnost, ki jo pogosto uporablja tudi navadni mračnik. Gozdni mračnik se zateka še v netopirnice in na podstrešja stavb. Vir dodaja, da v naštetih zavetjih tudi prezimuje.

Poročilo društva o pregledih netopirnic v letu 2024 neposredno navaja gozdne mračnike v Ljubljani. Spomladanski pregled v parku Tivoli je v netopirnicah visoko v krošnjah razkril enega gozdnega mračnika in dva drobna netopirja. Jeseni so tam našli pet gozdnih mračnikov in šest drobnih netopirjev. Pregledi so potekali v okviru osme izvedbe projekta Netopirji – skrivnostni Ljubljančani. Društvo netopirnice redno spremlja od leta 2015; v mestu jih je ob opisanem pregledu na drevesih viselo petintrideset.

Na Grajskem griču je društvo leta 2024 jeseni našlo pet naseljenih netopirnic. V njih je bilo šestnajst drobnih netopirjev in en gozdni mračnik. Za gozdnega mračnika je bila to prva najdba v grajski netopirnici. Ob pregledu živali izmerijo in stehtajo ter vrnejo v zavetje. Istega leta so iz netopirnic prenesli še podatke naprav, ki beležijo temperaturo. Objavljene številke predstavljajo osebke ob teh konkretnih pregledih, ne ocene celotne ljubljanske populacije.

Viri: Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev – Gozdni mračnik · Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev – Kaj smo našli v netopirnicah v letu 2024?

Stari gozdovi in različna zavetja

Nemški BfN gozdnega mračnika zunaj selitvenega obdobja umešča pretežno v nižine in gričevje. Prednost daje starim listnatim in mešanim listnatim gozdovom. Za svetle iglaste gozdove pregled previdno navaja, da jih očitno naseljuje predvsem ob prisotnosti netopirnic. V severnem delu obravnavanega območja so znana tudi stavbna zatočišča. Pregled po literaturi iz leta 1998 omenja avstrijsko porodniško skupino pri približno osemsto metrih nadmorske višine.

Porodniška in paritvena zavetja so navadno v drevesnih duplih. Posamezni osebki in manjše skupine uporabljajo tudi razpoke ter špranje pod lubjem. BfN uporabo netopirnic povezuje s pomanjkanjem naravnih dupel. Obenem opisuje vse več znanih zavetij v stavbnih razpokah in votlinah. Za Irsko navaja stavbne skupine z osemsto do tisoč živalmi; te velike irske skupine niso navedena velikost slovenske porodniške kolonije.

Viri: BfN – Nyctalus leisleri: biologija, nemški koledar in varstvena priporočila

Hiter lov nad krošnjami

Gozdni mračnik leti hitro, večinoma naravnost, vendar je tudi okreten. BfN navaja hitrosti, ki lahko presegajo štirideset kilometrov na uro. Dolge ozke peruti omogočajo let na večje razdalje, njegovi orientacijski klici pa so prilagojeni lovu v odprtem prostoru. Lovišča so po nemškem pregledu navadno v krogu treh kilometrov od zatočišča, posamezna pa lahko ležijo do sedemnajst kilometrov stran.

Lovi nad drevesnimi krošnjami in vodami, ob gozdnih robovih, na jasah ter nad gozdnimi presekami. Hrano išče tudi nad razčlenjeno odprto krajino, v parkih in drevoredih ter okoli svetilk v naseljih. Slovenski opis posebej omenja stoječe vode, redkeje sadovnjake in parke. Razporeditev lova je povezana s trenutnim pojavljanjem žuželk; nemški pregled ne navaja specializacije na samo en tip lovišča.

Viri: Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev – Gozdni mračnik · BfN – Nyctalus leisleri: biologija, nemški koledar in varstvena priporočila

Metulji, dvokrilci in drugi leteči nevretenčarji

Slovensko društvo med plenom našteva predvsem nočne metulje, hrošče, mrežekrilce in dvokrilce. BfN prehrano opisuje kot večinoma srednje velik plen brez specializacije na eno vrsto hrane. Med pogosto zaužitimi dvokrilci posebej izpostavlja košeninarje in trzače, poleg metuljev pa še mrežekrilce in mladoletnice. Vse te skupine vključujejo leteče odrasle žuželke, ki jih netopir prestreza med hitrim letom.

Za količino hrane so pomembne spremembe gozdne in odprte krajine. BfN kot neugodne primere navaja zamenjavo z žuželkami bogatega mešanega listnatega gozda s smrekovim sestojem ter odstranjevanje naravnih gozdnih robov. Na odprtih površinah omenja preoravanje travnikov in pašnikov ter večkratno košnjo. Združevanje večjih obdelovalnih površin z izgubo mejic in cvetočih robov lahko zmanjšuje žuželčji plen. Insekticide opisuje tudi kot vir zastrupitve netopirjev, ne samo zmanjšanja njihove hrane.

Viri: Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev – Gozdni mračnik · BfN – Nyctalus leisleri: biologija, nemški koledar in varstvena priporočila

Porodniške skupine in menjava dupel

Nemški pregled navadne porodniške skupine v drevesih opisuje z dvajsetimi do petdesetimi samicami. Posamezni zapisi imajo več živali, v stavbah pa so skupine lahko znatno številčnejše. Med vzrejo mladičev skupina pogosto menja zatočišče, včasih celo vsak dan. Tako ista porodniška skupina v eni sezoni uporablja več bližnjih drevesnih votlin.

Po nemškem sezonskem koledarju živali zapustijo zimovališča približno na začetku aprila. Samice pridejo v porodniška zavetja do maja oziroma začetka junija. Rojstva enega ali dveh mladičev se začnejo sredi junija. Slovensko društvo običajne dvojčke posebej izpostavlja v primerjavi z evropskimi netopirji, pri katerih je pogosto samo en mladič letno. Koledar BfN opisuje nemško območje in ne določa enotnega dneva rojstev slovenskih samic.

Avgusta in na začetku septembra se porodniške skupine postopoma razidejo. Mladi osebki lahko v zatočišču ostanejo dlje; po nemškem pregledu ga najpozneje zapustijo oktobra. V gozdnem okolju poleg porodniških dreves uporablja še samčeva, kontaktna, paritvena in zimska zavetja. Prihodnja drevesna zavetja lahko nastanejo tudi v poškodovanih drevesih in razcepljenih deblih, ki jih BfN izpostavlja med varstvenimi priporočili.

Viri: Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev – Gozdni mračnik · BfN – Nyctalus leisleri: biologija, nemški koledar in varstvena priporočila

Svatbeni leti in paritvena zavetja

Paritveno obdobje je v slovenskem in nemškem opisu umeščeno od konca julija v september. Samci z značilnim petjem med letom privabljajo samice. Slovenska predstavitev opisuje do deset samic pri enem samcu, nemški pregled pa navaja tudi opaženo skupino do dvanajst samic. Paritvena skupina se zbira v drevesnem duplu ali netopirnici. BfN poleg zvočnega privabljanja omenja verjetno vlogo privabljalnih snovi; to ostaja domneva vira.

Paritvena zavetja so pogosto na izpostavljenih mestih. Nemški pregled med primeri našteva vrhove vzpetin ob notranjih gozdnih robovih in jasah ter mesta blizu zgornjega roba brežin.

Viri: Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev – Gozdni mračnik · BfN – Nyctalus leisleri: biologija, nemški koledar in varstvena priporočila

Večkratna pot med Nemčijo in Španijo

Gozdni mračnik je selilska vrsta, ki vsako leto potuje med razmnoževalnimi in prezimovalnimi območji. BfN opisuje splošno smer iz severovzhodne Evrope proti jugozahodu in poti več sto kilometrov. Med posebej dolgimi potmi navaja obročkano samico iz Saške-Anhalt, ki je najmanj dvakrat prepotovala približno tisoč petsto šestdeset kilometrov do province Burgos v Španiji oziroma nazaj.

Slovenska predstavitev isto dolgo selitveno sled povzema z dolžino 1567 kilometrov med severno Španijo in Nemčijo, po Ohlendorfu in sodelavcih iz leta 2001. To sta pripisana povzetka konkretnega starejšega obročkovalskega zapisa, ne dve izmerjeni slovenski poti. Nemški pregled prezimovalna območja večinoma umešča zunaj Nemčije, medtem ko poletne gozdne skupine spremlja na nemškem območju.

Viri: Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev – Gozdni mračnik · BfN – Nyctalus leisleri: biologija, nemški koledar in varstvena priporočila

Prezimovanje in dokumentirana dolgoživost

Po koledarju BfN prezimovanje traja od konca septembra do začetka aprila. Nemški zapisi zimskih najdb so v njegovem povzetku večinoma posamezni osebki ali majhne skupine v votlinah in netopirnicah. Drevesna dupla, skalne špranje ter razpoke v stavbah navaja kot verjetna zimska zavetja. Slovensko društvo med možnostmi prezimovanja izrecno vključuje tudi podstrešja, netopirnice in naravne drevesne odprtine.

Za dolgoživost BfN po Steffensu in sodelavcih iz leta 2004 navaja dokumentirano starost enajst let. V zimovališčih so živali lahko same ali v majhnih skupinah. Skupine v zimskih zavetjih po njegovem opisu ne ustrezajo nujno poletnim porodniškim skupinam, saj se lahko združijo osebki iz različnih kolonij. Zimska zavetja lahko menjajo znotraj iste zime ali med leti.

Viri: Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev – Gozdni mračnik · BfN – Nyctalus leisleri: biologija, nemški koledar in varstvena priporočila

Izguba dreves, svetloba in varstveni ukrepi

Nemški pregled med nevarnostmi posebej opisuje osvetljevanje vhodov in izhodov stavbnih zatočišč, tudi na zgodovinskih stavbah, ter stalno razsvetljavo zimovališč. Obnovitvena dela lahko zaprejo špranje, škodljiva lesna zaščitna sredstva pa prizadenejo živali v oblogah in ostrešjih. Pri selitvah izpostavlja trke z rotorji vetrnih elektrarn in poškodbe zaradi hitrih sprememb zračnega tlaka. Ne navajamo iz tega izračunane današnje smrtnosti v Sloveniji.

BfN priporoča stare gozdne parcele z drevesi, starimi vsaj sto štirideset let, na desetih odstotkih gozdne površine, poleg ohranjanja dupel na celotnem območju. Med konkretnimi priporočili je najmanj dvajset dreves z uporabnimi zavetji na hektarju, kot so detlova dupla, razpoke debel in močno razcepljene krošnje. Za dejavno uporabljena zavetja opisuje varovalni pas s polmerom petdeset metrov. To so navedbe nemškega upravljavskega pregleda, ne slovenski zakonski pragovi.

Dodatni ukrepi v nemškem viru vključujejo ohranjanje mokrih gozdnih predelov, naravnih gozdnih robov z domačim grmovjem ter zeliščnih robov poti in presek. Pri ribnikih navaja majhne gostote rib ter odsvetuje tujerodne ribe, kot je amur, ki zmanjšuje podvodno rastlinje. V odprti krajini izpostavlja sadovnjake, mejice in grmovne pasove kot povezave med deli življenjskega prostora. Pri vetrnih elektrarnah med možnostmi obravnava začasno ustavljanje glede na prisotnost vrste.

Pri vodah BfN priporoča ohranitev lovišč brez izsuševanja. Čiščenje vodotokov naj se po njegovih priporočilih opusti ali izvaja po odsekih oziroma izmenično na različnih delih. Za odprto kulturno krajino navaja manjše njivske parcele, široke cvetoče robove in površine v prahi. Ohranjanje trajnega travinja, pašnikov in gozdnih travnikov obravnava skupaj z omejitvijo uporabe insekticidov, herbicidov ter gnojil. To so konkretni ukrepi nemškega pregleda za ohranjanje plena in razčlenjene krajine.

Pod daljnovodi nemški pregled predlaga domače grmovnice in lesnato rastje namesto nasadov božičnih dreves ali smrekovih kultur. V gozdu poudarja obnovo mešanih in listnatih sestojev s svetlo podrastjo ter dolgoročno ohranjeno raznolikostjo starosti dreves. Pri stavbah priporoča popis in ohranitev porodniških zatočišč ter uporabo netopirjem prijaznih zaščitnih sredstev za les. Med mestnimi nevarnostmi posebej navaja sečnjo in vzdrževanje dreves v drevoredih ter zelenih površinah, kjer lahko posegi prizadenejo prezimujoče skupine.

Viri: BfN – Nyctalus leisleri: biologija, nemški koledar in varstvena priporočila