Kosec (Crex crex) je srednje velika tukalica, ki večino časa preživi skrita med visoko travo. Najlaže ga prepoznamo po glasnem, ponavljajočem se klicu samca, podobnemu »krrrek, krrrek«, ter po cimetno rjavih zgornjih delih kril in progastem hrbtu, ki ju pokaže med letom. Če ga zmotimo, se navadno le za kratek čas dvigne nad travo in spet izgine v rastlinju. Na tleh se giblje spretneje kot v zraku.
Kako ga prepoznamo
Kosec meri od 27 do 30 centimetrov, razpon njegovih kril pa je od 46 do 53 centimetrov. Na hrbtu ima črno-rjave vzdolžne proge, zgornja stran kril je cimetno rjava. Med letom so vidne tudi njegove krepke noge, ki mu bingljajo pod telesom. Let je videti neroden, zato se ob nevarnosti pogosto zanaša na gosto vegetacijo in tek skozi travo.
Samca v času gnezdenja pogosto izdaja glasno, ritmično klicanje. Oglaša se predvsem ponoči, v miru pa se njegov klic lahko sliši daleč. Z njim privablja samice in sporoča svojo navzočnost drugim samcem. Ker ptica ostaja skrita, je klic pogosto zanesljivejši znak njene prisotnosti kot pogled na samo žival.
Viri: Notranjski regijski park · Sodelavci Wikipedije: Crex crex
Travniki, kjer gnezdi
Za gnezdenje potrebuje kosec travišča, v katerih je dovolj visoke trave za kritje, tla pa niso tako gosto zaraščena, da bi se po njih težko premikal. V Sloveniji mu ustrezajo tudi negnojeni travniki s pozno košnjo. Takšna travišča se pojavljajo na poplavnih območjih v dolinah, nekaj pa jih je tudi v visokogorju. Gnezdo si zgradi na tleh iz odmrlih stebel in listov, skrito med nepokošeno vegetacijo.
Za kosca je pomembno, da travnik ostane odprt in da košnja ne poteka prezgodaj. Če se košnja opusti, se travnik postopoma zaraste z lesnimi rastlinami in nazadnje z gozdom. Na intenzivno obdelanih travnikih pa lahko mehanizirana košnja uniči gnezdo ali ogrozi mladiče, še preden so sposobni pobegniti. Tako lahko spremembe v rabi travišč zmanjšajo prostor za gnezdenje ali neposredno prizadenejo ptice na tleh.
Viri: Notranjski regijski park · Sodelavci Wikipedije: Crex crex
Hrana v zavetju trave
Kosec je vsejed, vendar večino njegovega jedilnika sestavljajo nevretenčarji: žuželke, pajki, deževniki, polži in drugi drobni prebivalci travišč. Ujame lahko tudi majhno žabo, prehrano pa dopolnjuje s semeni trav in žit ter drugimi rastlinskimi deli. Hrano pobira s tal, nizkih rastlin in iz travnih šopov.
S kljunom preiskuje listni opad, za gibljivim plenom pa lahko tudi steče. Večinoma se prehranjuje pod kritjem, tako da ga je med visoko travo težko opaziti. Drobce, ki jih ne more prebaviti, izloči v izbljuvkih. Mladiči sprva dobivajo predvsem živalsko hrano.
Mladiči na tleh in pot v Afriko
Samica jajca vali v skritem talnem gnezdu. Leglo običajno vsebuje osem do dvanajst jajc, mladiči pa se po približno devetnajstih do dvajsetih dneh izvalijo skoraj hkrati. Črno puhasti begavci gnezdo zapustijo že v dnevu ali dveh. Samica jih prve dni hrani, nato začnejo hrano iskati tudi sami. Leteti začnejo šele približno pri petih tednih.
Kosec lahko vzredi dve legli. Za varen razvoj zato potrebuje dovolj dolgo ohranjeno visoko travo. Na videz neroden kratek pobeg pred motnjo ne kaže njegovih selitvenih sposobnosti: na dolgih poletih leti odločneje in noge pritegne k telesu. Selitev poteka ponoči, prezimuje pa predvsem v Afriki južno od ekvatorja. Spomladi se vrne na evrazijska gnezdišča.
Pogosta vprašanja o vrsti
Zakaj kosca pogosteje slišimo kot vidimo?
Večino časa se skriva v visoki travi, samec pa ponoči glasno in ponavljajoče kliče.
Preverite vir odgovoraZakaj ga ogroža zgodnja košnja?
Uniči lahko skrita gnezda in ubije mladiče, ki še ne morejo odleteti.
Preverite vir odgovoraKam se seli kosec?
Z evrazijskih gnezdišč odleti prezimovat predvsem v Afriko južno od ekvatorja.
Preverite vir odgovoraViri in preverjanje
Opis povzema navedene vire. Podatek o pojavljanju v katalogu ne potrjuje današnje stalne populacije ali trenutne številčnosti. Natančnih občutljivih najdišč ne objavljamo.
Besedilo je prevedena in prirejena predstavitev navedenih virov Wikipedije ter je na voljo pod licenco CC BY-SA 4.0. Avtorji in uporabljene revizije so navedeni med viri. CC BY-SA 4.0
- Notranjski regijski park
Opis vrste, zajet 18. 10. 2026; uporabljen za identifikacijo in slovenski sezonski okvir.
- Sodelavci Wikipedije: Crex crex
Prevedeno, povzeto in slogovno prirejeno iz navedene revizije angleške Wikipedije; spremembe: slovenski opis in izbor podatkov. Avtorji vira ne potrjujejo te priredbe. Licenca CC BY-SA 4.0.
Avtorji in zgodovina sprememb izvirnika
Opazite napako ali imate novejši strokovni vir? Sporočite uredništvu.