Kozica (Gallinago gallinago) je čokat močvirski ptič z zelo dolgim ravnim kljunom. Ime označuje ptico, ne morske kozice. Rjavo progasto perje jo skrije med šaše, spomladi pa njeno svatovanje izdaja meketajoč zvok, ki ga ustvarijo zunanja repna peresa.
Značilna postava in varovalna obarvanost
Kozica s kljunom vred meri od 23 do 28 centimetrov, razpon njenih peruti pa je od 39 do 45 centimetrov. Kljun je dolg približno sedem centimetrov. Telo je čokato, noge so razmeroma kratke, drža pa pogosto sključena. Zgornji del telesa je rjavo grahast, po hrbtu potekajo okraste proge. Tudi boki, prsi in grlo so rjavo grahasti, trebuh pa je bel. Na glavi se izmenjujejo svetli in temno rjavi pasovi. Tak vzorec se zlije s šopi trav in šašev, med katerimi se ptica rada zadržuje. Zaradi prikritosti jo je v mirovanju težko opaziti; pogosto jo izdajo šele premik ali nenaden vzlet.
Viri: Notranjski regijski park · Sodelavci Wikipedije: Gallinago gallinago
Mokrišča in selitve
Kozica gnezdi na močvirjih, barjih in vlažnih travnikih. Gnezdo skrije na tleh med šopi trave ali šašev, na nekoliko dvignjenem mestu, kjer ga ne doseže voda. Je selivka, ki gnezdi od aprila do avgusta, jeseni pa odleti prezimovat na jug. Tudi pozimi se zadržuje v podobnih mokrih okoljih. Pogosto jo je mogoče najti ob jezerih, rekah in vodnih jarkih, kjer so blatni robovi primerni za iskanje hrane. V širšem območju razširjenosti gnezdi tudi v tundri; njeno gnezditveno območje sega čez Evropo in severno Azijo, prezimovališča pa vključujejo južno in zahodno Evropo ter Afriko. Selitvene ptice iz Azije prezimujejo tudi v tropski južni Aziji.
Iskanje hrane v blatu
Kozica hrano išče predvsem v mehkem blatu. Dolgi kljun zabada v vlažno podlago, in tako preiskuje blatni breg. Prehranjuje se z žuželkami in deževniki, pa tudi z majhnimi raki, polži in pajki. Občasno zaužije tudi rastlinsko hrano. V želodcu ji pri drobljenju hrane pomagajo drobni kamenčki, ki jih včasih pogoltne. Navadno se hrani v manjših skupinah, med selitvijo in pozimi pa se lahko zbere v večjih jatah. Aktivna je zlasti ob zori, v mraku in po sončnem zahodu. V Sloveniji je njen gnezditveni prostor ogrožen z izsuševanjem mokrišč, urejanjem vodotokov in spreminjanjem vlažnih travnikov.
Viri: Notranjski regijski park · Sodelavci Wikipedije: Gallinago gallinago
Let in svatovanje
Če jo kdo preseneti, kozica vzleti skoraj izpod nog in odleti v cikcakastem letu. Ob vzletu se lahko oglasi z glasnim klicem, ki zveni kot »ka-ač«. Spomladi samci med svatovanjem letijo v velikih krogih nad območjem gnezdenja, nato pa se s pahljačasto razprtim repom spuščajo proti tlom. Zunanji repni peresi med tem zavibrirata in ustvarita poseben zvok, ki spominja na meketanje. Gnezdo ostane skrito na tleh, mladiči pa se po izvalitvi hitro razvijajo: oba starša skrbita za zarod, pri čemer si ga razdelita, mladiči pa po 10 do 20 dneh poletijo.
Pogosta vprašanja o vrsti
Ali je kozica ptica ali rak?
Tukaj je opisana ptica Gallinago gallinago, pobrežnik z dolgim ravnim kljunom.
Preverite vir odgovoraOd kod meketanje med njenim svatovanjem?
Ob spuščanju skozi zrak zavibrirajo zunanja repna peresa; zvoka ne proizvaja z glasom.
Preverite vir odgovoraKako išče hrano?
Z dolgim kljunom preiskuje mehko blato in pobira žuželke, deževnike ter drug droben plen.
Preverite vir odgovoraZakaj so zanjo pomembni vlažni travniki?
Tam lahko gnezdi in išče hrano; izsuševanje ter zaraščanje zmanjšujeta primeren prostor.
Preverite vir odgovoraViri in preverjanje
Opis povzema navedene vire. Podatek o pojavljanju v katalogu ne potrjuje današnje stalne populacije ali trenutne številčnosti. Natančnih občutljivih najdišč ne objavljamo.
Besedilo je prevedena in prirejena predstavitev navedenih virov Wikipedije ter je na voljo pod licenco CC BY-SA 4.0. Avtorji in uporabljene revizije so navedeni med viri. CC BY-SA 4.0
- Notranjski regijski park
Uporabljen opis vrste; zajem vira 18. 10. 2026. Opis ne pomeni novega popisa današnje razširjenosti.
- Sodelavci Wikipedije: Gallinago gallinago
Prevedeno, povzeto in slogovno prirejeno iz navedene revizije angleške Wikipedije; spremembe: slovenski opis in izbor podatkov. Avtorji vira ne potrjujejo te priredbe. Licenca CC BY-SA 4.0.
Avtorji in zgodovina sprememb izvirnika
Opazite napako ali imate novejši strokovni vir? Sporočite uredništvu.