Mali cekinček (Lycaena phlaeas) je droben dnevni metulj z oranžnimi sprednjimi krili, črnimi pegami in temnejšimi zadnjimi krili z oranžnim robom. Odraslega hitro opazimo na sončnem odprtem mestu, njegovo razmnoževanje pa je povezano z manj vpadljivimi kislicami. Na njihove liste samica odlaga posamezna jajčeca. Življenje vrste zato povezuje pisana krila z razmerami tik nad tlemi, kjer se razvijajo gosenice.
V raziskavi osrednje Slovenije, objavljeni leta 2023, je bil mali cekinček zabeležen na osemnajstih popisnih mestih. Terensko delo je potekalo med letoma 2014 in 2022 na jugozahodnem Posavskem hribovju in v severni Suhi krajini. To je datiran dokaz iz konkretnega preučevanega območja, ne popoln zemljevid današnje razširjenosti po Sloveniji.
Gosenica se prehranjuje na kislicah
Gosenice so navadno zelene, nekatere pa imajo po hrbtu in ob straneh tudi vijoličaste proge. Mlada gosenica lahko objeda spodnjo stran lista tako, da vrhnja povrhnjica ostane nepoškodovana. Nastane nekakšno okence v listni ploskvi. Takšna poškodba sama po sebi še ni zanesljiva določitev vrste, lahko pa usmeri pozornost na spodnjo stran lista.
Glavne hranilne rastline spadajo v rod Rumex, kamor sodijo kislice in ščavji. Med pogosto omenjenimi sta navadna kislica, Rumex acetosa, in mala kislica, Rumex acetosella. Odrasli metulj lahko obiskuje cvetove zaradi hrane, vendar vsaka obiskana cvetlica ni tudi rastlina za njegove potomce. Pri razumevanju življenjskega prostora moramo zato ločiti cvetove za odrasle od listov za gosenice.
Jajčeca so odložena posamično. Samica torej razporeja potomce po rastlinah in listih, namesto da bi na enem mestu ustvarila veliko skupno skupino jajčec. Ko se gosenica izleže, je precej manj gibljiva od odraslega metulja. Izbira mesta odlaganja ji tako določi začetno hrano in razmere, v katerih bo preživljala zgodnji del razvoja.
Viri: Wikipedia: Lycaena phlaeas, različica 1349535692 · Kurze, Heinken in Fartmann (2025): Oviposition preferences indicate a wide range of host plant species in two regionally declining butterfly species
Od travišča do odprtih mest ob naseljih
Vrsta uporablja različne odprte življenjske prostore: travišča, svetle poseke, robove in ruderalne površine. Pojavlja se lahko tudi v vrtovih, mestnih zelenicah in kamnolomih. Ti prostori se razlikujejo po rabi in nastanku, lahko pa ponujajo nizko vegetacijo, hranilne rastline in sončne zaplate. Mali cekinček zato ni vezan samo na en videz tradicionalnega travnika.
Življenjski prostor je lahko suh do zmerno vlažen. Pomembna je drobna razporeditev primernih mest znotraj njega, zlasti okolica hranilnih rastlin. Pri opazovanju poleg cvetočega dela površine zato poglejmo tudi robove z nizko in redkejšo vegetacijo ter liste kislic. S tem laže povežemo odrasle metulje z manj opaznimi razvojnimi stopnjami.
Prezimi gosenica, ne oranžni odrasli metulj
Mali cekinček zimo preživi v gosenični stopnji. Pred odraslo stopnjo sledi še buba, ki se razvije v opadu. V toplem delu leta se lahko zvrsti več generacij, njihovo število pa je odvisno od območja in sezonskih razmer. Zaporedni odrasli, opaženi od pomladi do jeseni, zato niso nujno ena sama dolgoživa skupina.
Vsaka generacija ponovno poveže jajčece, rast gosenice, preobrazbo in odraslega metulja. Na istem travišču lahko razmere za posamezne stopnje precej nihajo: odrasli se premika med cvetovi in sončnimi mesti, jajčece pa ostane na izbrani rastlini. Rast gosenice in čas do odraslega nista neodvisna od okolja. Letni razvoj zato ni enak nespremenljivemu koledarju z določenim datumom začetka za vse kraje.
Viri: Wikipedia: Lycaena phlaeas, različica 1349535692 · Kurze, Heinken in Fartmann (2025): Oviposition preferences indicate a wide range of host plant species in two regionally declining butterfly species
Samice lahko uporabijo več vrst iz istega rodu
Kurze, Heinken in Fartmann so v raziskavi, objavljeni leta 2025, samicam hkrati ponudili več vrst rodu Rumex. Metulji so izvirali iz nemških populacij, njihove potomke pa so preizkusili pri izbiri rastlin za jajčeca. Glavni poskus je pri malem cekinčku vključeval trinajst samic in pet vrst rastlin. S tem so primerjali izbiro ob sočasni ponudbi, ne razširjenosti metulja v naravi.
Samice niso povsem zavrnile nobene od ponujenih vrst. Jajčeca so odlagale tudi na širokolistne vrste, kot sta kodrastolistna in topolistna kislica, Rumex crispus in Rumex obtusifolius. Na mali kislici je bil delež odlaganja nižji. V manjšem dodatnem poskusu so preverili še Rumex sanguineus, ki se po odlaganju ni značilno razlikoval od navadne kislice.
Ta rezultat je zanimiv, ker je mala kislica v terenskih opisih pogosto predstavljena kot zelo pomembna hranilna rastlina. V kletki ponujene rastline niso razporejene tako kot na travniku. V naravi samica hkrati izbira rastlinsko vrsto, njeno lego, okolico in mikroklimo. Veliko jajčec na pogosti rastlini zato še ne dokazuje, da jo bo metulj izbral pred vsemi drugimi, kadar mu jih ponudimo skupaj.
Odlaganje jajčec in uspešen razvoj gosenic sta tudi različni merili. Izbira samice pokaže, kam je pripravljena odložiti potomce; ne zagotavlja enakega preživetja na vsaki rastlini. Avtorji širok izbor povezujejo z možnim razprševanjem tveganja in omejitvami pri prepoznavanju najprimernejšega lista. To je razlaga vedenja, ne trditev, da so vse rastline rodu Rumex v vseh razmerah enakovredne.
Med samicami je bilo precej razlik v skupnem številu jajčec: v tem poskusu od štiriindvajset do sto štiriinsedemdeset. Velik del jajčec je bil na zgornji strani listov, nekatera pa tudi na spodnji strani ali zunaj ponujenih rastlin. Na stebla sta preučeni vrsti skupaj odlagali le majhen delež. Pri iskanju jajčec se zato ne omejimo samo na steblo; podroben pogled na obe strani lista lahko razkrije različno razporeditev.
Ob isti hranilni rastlini so lahko različne temperature
Za gosenico je pomembna majhna prostorska enota okoli lista, ne samo vremenska napoved za ves kraj. Visoka gosta vegetacija lahko zasenči tla, nizka in redkejša pa soncu omogoča drugačen dostop. Zato dve kislici na istem travišču nista nujno enakovredni življenjski mesti. Razlikujeta se lahko po razmerah ob tleh, čeprav pripadata isti rastlinski vrsti.
Langdon, Fox in Lewis so v raziskavi iz leta 2026 primerjali rastline navadne kislice z jajčeci ali gosenicami in sosednje nezaseljene rastline v parku Shotover v Angliji. Skupaj so obravnavali 318 rastlin, v zgodnjem poletju in jeseni leta 2023. Zaseljene rastline so bile povezane s toplejšo mikroklimo v obeh delih sezone. Razlika v uporabljeni meri prehranske kakovosti pa ni bila značilna. Na nekaterih zaseljenih rastlinah so našli več jajčec, čeprav jih samice odlagajo posamično. Najvišje število je bilo šestnajst jajčec na eni rastlini.
V raziskavi so za del rastlin neposredno analizirali dušik, pri širši primerjavi pa uporabili z njim povezano velikost listov. Povezava ni enaka popolni kemični analizi vsakega lista. Vendar je ostal jasen vzorec: pri izbiri mest je bila toplota pomembnejša od iskanja rastlin z največjo ocenjeno prehransko kakovostjo. Takšen rezultat pomaga razložiti, zakaj popis samo števila kislic ne opiše vsega primernega prostora za razmnoževanje.
Tudi krtovo delovanje je lahko povezano s tem drobnim svetom. Zaplate golih tal v bližini rastlin so v preučenem sistemu izboljšale ogrevanje. Tam se je običajna povezava med večjo prehransko kakovostjo in hladnejšo okolico zmanjšala. Gre za primer vpliva druge živali na mikrohabitat metulja. Ni zahteva, da na vsakem vrtu ustvarjamo enake razmere, temveč prikaz pomena zgradbe površine ob rastlini.
Hitrejši razvoj ne pomeni nujno večjega metulja
V nizozemskem poskusu, objavljenem leta 2022, so gosenice gojili pri osemnajstih, triindvajsetih in osemindvajsetih stopinjah Celzija ter pri dveh dolžinah dneva. Pri višjih temperaturah so hitreje rasle in se razvijale, odrasli pa so bili v povprečju nekoliko lažji. Krajši dan je pri nižjih temperaturah upočasnil rast in razvoj, ni pa sam po sebi povzročil enotne spremembe končne mase.
Uporabili so več let gojeno populacijo, prvotno iz nizozemskega resavišča. Rezultat ponazarja skupno delovanje temperature in sezonskega svetlobnega signala. Ni izmerjen slovenski rok razvoja ali domače navodilo za gojenje. Pomembna razlika je med hitrostjo pridobivanja mase in trajanjem razvoja: na končni odrasli videz vplivata oba procesa.
Samec lahko čaka ali pregleduje širše območje
Pri malem cekinčku opazimo samce, ki posedajo na izbranih mestih in vzletajo proti mimoidočim žuželkam. To na prvi pogled spominja na varovanje majhnega ozemlja. Vendar zasledovanje ni nujno vedno boj za prostor. Lahko je tudi del prepoznavanja morebitne partnerke, kar je pomembno pri razlagi kratkih sunkovitih poletov med siceršnjim mirovanjem.
Jun-Ya Ide je v Kjotu na Japonskem med letoma 2004 in 2008 preučeval podvrsto Lycaena phlaeas daimio. Ločil je posedanje s čakanjem od patruljiranja, pri katerem samec aktivno pregleduje širšo površino. Samci so uporabljali oba načina. Patruljiranja je bilo več ob močnejši svetlobi, posedanje pa se je pojavljalo širše čez dan, tudi v manj ugodnih razmerah.
Meritve oprsja so pri hladnejših razmerah pokazale nižjo telesno temperaturo patruljirajočih samcev kot pri tistih, ki so čakali. Daljši polet namreč prinaša tudi odvajanje toplote, medtem ko posedanje omogoča ogrevanje na soncu in kratke vzlete. Sprememba vedenja zato ni samo posledica števila mimo letečih samic. Povezana je tudi s stroški dejavnosti in vzdrževanjem primerne telesne temperature.
Japonski poskus ne določa urnika slovenskih osebkov, ponuja pa razlago za različne načine dejavnosti znotraj iste vrste. Metulj, ki miruje, ni nujno nedejaven pri iskanju partnerke. Za zanimivo opazovanje zato ni treba slediti samo poletu: tudi mesto posedanja, odziv na mimoidoče žuželke in ponovno vračanje na razgledno točko razkrijejo del njegovega vedenja.
Viri: Wikipedia: Lycaena phlaeas, različica 1349535692 · Ide, J.-Y. (2010): Weather factors affecting the male mate-locating tactics of the small copper butterfly
Pogosta vprašanja o vrsti
Kateri krili malega cekinčka sta bolj oranžni?
Sprednji krili sta zgoraj živo oranžni s črnimi pegami. Zadnji sta temnejši, z oranžnim robnim pasom.
Preverite vir odgovoraNa katerih rastlinah se razvijajo gosenice malega cekinčka?
Na vrstah rodu Rumex, med katere sodijo kislice in ščavji. Poskusi so potrdili odlaganje jajčec na več različnih vrstah tega rodu.
Preverite vir odgovoraAli mali cekinček prezimi kot odrasel metulj?
Ne. Prezimi v gosenični stopnji, odrasli metulj pa nastane po poznejši preobrazbi.
Preverite vir odgovoraAli je vsaka kislica enako primerno mesto za jajčeca?
Ne nujno. Pomembna je tudi mikroklima: v angleški raziskavi so bile zaseljene rastline povezane s toplejšimi mesti ob tleh.
Preverite vir odgovoraZakaj samec včasih dolgo poseda in nato sunkovito vzleti?
Posedanje z vzleti proti mimoidočim je lahko način iskanja partnerke. V japonski raziskavi so samci to taktiko kombinirali s patruljiranjem, odvisno tudi od svetlobe in toplotnih razmer.
Preverite vir odgovoraKakšen datiran slovenski dokaz obstaja za malega cekinčka?
Raziskava, objavljena leta 2023, ga navaja na osemnajstih popisnih mestih osrednje Slovenije v terenskem obdobju 2014–2022.
Preverite vir odgovoraViri in preverjanje
Opis povzema navedene vire. Podatek o pojavljanju v katalogu ne potrjuje današnje stalne populacije ali trenutne številčnosti. Natančnih občutljivih najdišč ne objavljamo.
Besedilo vključuje priredbo navedene različice Wikipedije in navedenih odprtih znanstvenih raziskav. Avtorji in izvirniki so navedeni pri virih. Članek je objavljen pod licenco CC BY-SA 4.0. CC BY-SA 4.0
- Wikipedia: Lycaena phlaeas, različica 1349535692
Prepoznava, gosenica in osnovni razvoj. CC BY-SA 4.0.
Avtorji in zgodovina sprememb izvirnika - Šturm, Peternel, Zaman in Verovnik (2023): Contribution to the knowledge of the butterfly fauna of Central Slovenia
Natura Sloveniae 25(1), 5–25; DOI 10.14720/ns.25.1.5-25. CC BY 4.0.
- Kurze, Heinken in Fartmann (2025): Oviposition preferences indicate a wide range of host plant species in two regionally declining butterfly species
Journal of Insect Conservation 29, 30. CC BY 4.0.
- Semsar-kazerouni, Siepel in Verberk (2022): Influence of photoperiod on thermal responses in body size, growth and development in Lycaena phlaeas
Current Research in Insect Science 2, 100034; DOI 10.1016/j.cris.2022.100034. CC BY-NC-ND 4.0.
- Langdon, Fox in Lewis (2026): Host plant use is driven by microclimate not nutritional quality in a grassland butterfly
Ecological Entomology 51(4), 690–702. CC BY.
- Ide, J.-Y. (2010): Weather factors affecting the male mate-locating tactics of the small copper butterfly
European Journal of Entomology 107(3), 369–376; DOI 10.14411/eje.2010.046. CC BY 4.0.
Opazite napako ali imate novejši strokovni vir? Sporočite uredništvu.