Temni cekinček (Lycaena tityrus) je dnevni metulj, ki ga prepoznamo po temnih krilih, oranžnih lisah in črnih pegah. Samica je večja in živahnejših barv, samec pa je zgoraj pretežno temno rjav. Razpon kril meri 26 do 30 milimetrov. V Sloveniji se pojavlja v različnih okoljih, od travišč do gozdnih robov, odrasle osebke pa lahko opazujemo v dveh obdobjih od pomladi do jeseni.
Razlike med samcem in samico
Samca in samico temnega cekinčka najlažje primerjamo, ko razpreta krila. Samec je zgoraj večinoma temno rjav in se na soncu kovinsko lesketa. Po krilih ima črne pege, ob zunanjem robu zadnjih kril pa ozko rdečkasto oziroma oranžno označbo.
Samica ima več oranžne barve, zlasti na sprednjih krilih, kjer jo prekinjajo črne pege. Zadnja krila ostajajo pretežno temna. Razlika med spoloma je pomembna, saj lahko oranžna samica na prvi pogled deluje precej drugače od temnega samca. Samo eno zaprto ali delno vidno krilo zato ne pokaže vseh uporabnih znakov.
Vzorec na spodnji strani kril
Spodnja stran kril je siva do rumenkasto siva, s številnimi črnimi pegami in nizom oranžnih lis pred robom. Pri samici je spodnja stran sprednjih kril bolj oranžna. Pri določanju si ogledamo obe strani: temno zgornjo površino samca ter razporeditev pik in obrobnih lis spodaj.
Obarvanost se spreminja tudi med oblikami in podvrstami. V Alpah živi podvrsta subalpina z bolj svinčeno sivo spodnjo stranjo in zmanjšanimi rdečkastimi lisami. V višjih alpskih legah ima eno generacijo, zato ni vsak evropski zapis o času leta primeren za opis nižinskega poletnega pojavljanja.
Kje živi in kdaj ga opazimo
V Sloveniji je temni cekinček splošno razširjen, nekoliko redkejši pa ob morju in v sklenjenih dinarskih gozdovih. Najpogostejši je v nižinah, sega pa do drevesne meje. Živi na vlažnih in suhih traviščih, ob grmovju in gozdnih robovih.
Pri nas odrasle opisujejo v dveh generacijah: od aprila do junija in od julija do septembra. Samci so teritorialni, torej branijo izbrano ozemlje. Dogajanje opazujejo z višje travne bilke ali grma in se odzivajo na druge samce. Generacija je skupina potomcev, ki se razvije in kot odrasli metulji pojavi v istem delu sezone.
Viri: Notranjski regijski park
Hranilne rastline in vedenje
Gosenice se hranijo s kislicami iz rodu Rumex, med njimi z navadno kislico (Rumex acetosa) in malo kislico (Rumex acetosella). Samica jajčeca odlaga na hranilne rastline. Gosenica je svetlo zelena z drobnimi svetlimi pikami; zelena ali rjavkasta buba ima temnejšo vzdolžno progo.
Gosenice lahko prezimijo in se spomladi znova hranijo. Odrasli obiskujejo cvetove travniških rastlin, zato se potrebe obeh razvojnih stopenj razlikujejo: gosenice potrebujejo kislice, odraslim pa cvetoča vegetacija ponuja nektar. Travnik z različnimi rastlinami tako zagotavlja več sestavin njihovega življenjskega prostora.
Pogosta vprašanja o vrsti
Ali sta samec in samica podobno obarvana?
Ne; samec je zgoraj pretežno temno rjav, samica pa ima veliko več oranžne barve.
Preverite vir odgovoraKdaj leti v Sloveniji?
Navadno v dveh generacijah, od aprila do junija ter od julija do septembra.
Preverite vir odgovoraKaj pomeni teritorialni samec?
Brani izbran prostor, ki ga nadzoruje z višje bilke ali grma.
Preverite vir odgovoraViri in preverjanje
Opis povzema navedene vire. Podatek o pojavljanju v katalogu ne potrjuje današnje stalne populacije ali trenutne številčnosti. Natančnih občutljivih najdišč ne objavljamo.
Besedilo je prevedena in prirejena predstavitev navedenih virov Wikipedije ter je na voljo pod licenco CC BY-SA 4.0. Avtorji in uporabljene revizije so navedeni med viri. CC BY-SA 4.0
- Notranjski regijski park
Uporabljen opis vrste; zajem vira 18. 10. 2026. Opis ne pomeni novega popisa današnje razširjenosti.
- Sodelavci Wikipedije: Lycaena tityrus
Prevedeno, povzeto in slogovno prirejeno iz navedene revizije angleške Wikipedije; spremembe: slovenski opis in izbor podatkov. Avtorji vira ne potrjujejo te priredbe. Licenca CC BY-SA 4.0.
Avtorji in zgodovina sprememb izvirnika
Opazite napako ali imate novejši strokovni vir? Sporočite uredništvu.