Preskoči na vsebino

Narava Slovenije · Žuželke · brezplačen članek

Močvirski cekinček: prepoznavanje in življenje

Lycaena dispar

Močvirski cekinček (Lycaena dispar) je večji metulj iz družine modrinov, ki ga prepoznamo po oranžnih krilih in značilnih pegah na spodnji strani.

Besedilo je bilo pripravljeno s pomočjo umetne inteligence ter uredniško preverjeno in popravljeno glede na navedene vire.

Močvirski cekinček – Lycaena dispar
Močvirski cekinček (Lycaena dispar). Foto: Rosenzweig · Izvorna fotografija · CC BY-SA 3.0. Pomanjšano in pretvorjeno v WebP.

Močvirski cekinček (Lycaena dispar) je večji metulj iz družine modrinov, ki ga prepoznamo po oranžnih krilih in značilnih pegah na spodnji strani. Spola se razlikujeta po obarvanosti: samec ima zgoraj izrazito oranžna krila z ozkim črnim robom, samica pa je večja in ima temnejše oznake. Vrsta je vezana predvsem na mokrotne travnike in robove vodnih jarkov, njene gosenice pa se hranijo na kislicah.

Kako ga prepoznamo

Zgornja stran samčevih kril je oranžna z zlatim leskom. Ob zunanjem robu poteka ozek črn pas. Samica je večja; na zgornji strani sprednjih kril ima črne lise, robni pas pa je širši.

Zadnja krila so pri njej večinoma temno rjava. Spodnja stran pomaga prepoznati vrsto pri obeh spolih: sprednja krila so oranžna in posejana s črnimi pegami, ki jih obdaja bela obroba. Zadnja krila so sivo modra, z manjšimi črnimi pegami z belim robom in oranžnim pasom vzdolž zadnjega roba.

Slovenski opis navaja razpon kril od 31 do 40 milimetrov. Podvrste in populacije se po velikosti razlikujejo; pri opazovanju sta zato posebej uporabna tudi sivomodri spodnji strani zadnjih kril in oranžni robni pas.

Viri: Notranjski regijski park · Sodelavci Wikipedije: Lycaena dispar

Mokrotni travniki in vodni jarki

Močvirski cekinček živi na močvirnih travnikih in ob zaraščenih vodnih jarkih. Je pretežno mokriščna vrsta, ki uporablja tudi travišča ob rekah in potokih, če tam rastejo hranilne rastline gosenic. Opisani habitat se po območjih lahko razlikuje; vrsta se lahko pojavlja tudi v bolj suhih predelih, na opuščenih zemljiščih in v mestnih mokriščih.

Za gosenice so pomembne rastline iz rodu kislica (Rumex). Samice izbirajo rastline glede na več lastnosti, med drugim njihovo višino in razvojno fazo. Gosenice se hranijo na spodnji strani listov.

Pri tem pustijo zgornjo povrhnjico nedotaknjeno, zato na listu nastane značilen prosojen vzorec, podoben okencu.

Viri: Notranjski regijski park · Sodelavci Wikipedije: Lycaena dispar

Hrana in razvoj gosenic

Gosenice se hranijo na kislicah, vendar se uporabljene vrste med območji razlikujejo. Uporablja več vrst iz rodu Rumex, med njimi kodrolistno in topolistno kislico. V nekaterih delih območja je prehrana ožja, drugod gosenice uporabljajo več različnih kislic.

Na severozahodu območja razširjenosti je pomembna zlasti vodna kislica, celinske populacije pa uporabljajo tudi kislice na manj mokrih tleh.

Večina evropskih populacij ima dve generaciji na leto. Po podatkih Notranjskega regijskega parka se odrasli metulji prve generacije pojavljajo od maja do junija, druge pa od julija do septembra. Angleški vir za večino Evrope navaja podobno razdelitev, pri čemer drugo obdobje opiše kot čas od konca julija do začetka septembra.

Na severu so znane populacije z eno generacijo, v južnih predelih pa se lahko v ugodnih razmerah pojavi še delna tretja.

Viri: Notranjski regijski park · Sodelavci Wikipedije: Lycaena dispar

Sezonsko pojavljanje in življenjski prostor

Vrsta prezimi kot delno odrasla gosenica. Spomladi nadaljuje hranjenje, odrasli metulji pa se pojavljajo v obdobju, ki je odvisno od števila generacij v posamezni populaciji. Vir opisuje tudi, da gosenice ob koncu junija pred zabubljenjem zapustijo hranilno rastlino.

Stadij bube traja od deset do štirinajst dni.

Ohranjanje mokrotnih travnikov je pomembno za vrsto, ker izsuševanje močvirnih območij in urejanje vodotokov zmanjšujeta njen življenjski prostor. Močvirski cekinček je vključen v slovensko omrežje Natura 2000 pod kodo 1060. Med navedenimi območji so Ljubljansko barje, Mura, Nanoščica in Dolina Vipave.

Tako razpršena območja povezujejo ustrezni travniški in obvodni življenjski prostori.

Viri: Sodelavci Wikipedije: Lycaena dispar · Natura 2000 v Sloveniji: močvirski cekinček, koda 1060

Pogosta vprašanja o vrsti

Kako se razlikujeta zgornji strani kril obeh spolov?

Samec ima oranžna krila z ozkim temnim robom, samica pa močno pegasta sprednja in temna zadnja krila.

Preverite vir odgovora
S čim se hranijo gosenice?

Z listi kislic iz rodu Rumex.

Preverite vir odgovora
Koliko generacij ima v Sloveniji?

Dve: odrasli letajo maja in junija ter od julija do septembra.

Preverite vir odgovora
Kako prezimi?

Kot delno odrasla gosenica.

Preverite vir odgovora

Viri in preverjanje

Opis povzema navedene vire. Podatek o pojavljanju v katalogu ne potrjuje današnje stalne populacije ali trenutne številčnosti. Natančnih občutljivih najdišč ne objavljamo.

Besedilo je prevedena in prirejena predstavitev navedenih virov Wikipedije ter je na voljo pod licenco CC BY-SA 4.0. Avtorji in uporabljene revizije so navedeni med viri. CC BY-SA 4.0

  1. Notranjski regijski park

    Uporabljen opis vrste; zajem vira 18. 10. 2026. Opis ne pomeni novega popisa današnje razširjenosti.

  2. Sodelavci Wikipedije: Lycaena dispar

    Prevedeno, povzeto in slogovno prirejeno iz navedene revizije angleške Wikipedije; spremembe: slovenski opis in izbor podatkov. Avtorji vira ne potrjujejo te priredbe. Licenca CC BY-SA 4.0.

    Avtorji in zgodovina sprememb izvirnika
  3. Natura 2000 v Sloveniji: močvirski cekinček, koda 1060

    Prebran aktualni seznam območij. Ne uporablja se kot nova ocena številčnosti.

Opazite napako ali imate novejši strokovni vir? Sporočite uredništvu.