Mandarinka: pisana raca z oranžnimi jadri in gnezdom v drevesu

Oranžni jadri sta dejanski peresi

Samec ima majhen rdeč kljun, široko belo polmesečasto oznako nad očesom in rdečkasto lice z izrazitimi zalizci. Na prsih je vijoličast, ob straneh pa se nizajo svetle in temne oznake. Najbolj značilni sta povečani oranžni peresi, ki štrlita navzgor na zadnjem delu telesa. Ne gre za dodatno krilo ali kostni izrastek, ampak za preoblikovani letalni peresi.

Njuna oblika spominja na jadri, zaradi česar je mandarinko mogoče prepoznati tudi, ko na vodi vidimo le njen obris. Peresi sta del svatovske podobe, ne stalna enako izrazita lastnost obeh spolov. Mandarinka je dolga približno petinštirideset centimetrov in je manjša od večine velikih rac plovk. Pri primerjanju velikosti na vodi upoštevamo razdaljo; ob samici je odrasel samec običajno tudi bolj vpadljiv zaradi barv. Na odrasli samici takšnih oranžnih jader ne iščemo.

Viri: Sodelavci Wikipedije: Mandarin duck, različica 1380677894 · Sodelavci Wikipedije: Mandarinente, različica 266317741

Bela očesna obroba na sivi glavi

Samica ima sivorjavo perje, svetlo očesno obrobo in tanko svetlo progo, ki se od očesa nadaljuje nazaj. Spodnji del telesa je svetlejši in lisast. Njena podoba je podobna samici sorodne karolinke, zato je primerjava bolj zahtevna kakor določanje svatovskega samca. Pri mandarinki je očesna obroba tanjša, glava pa sivkasta. Oznake gledamo skupaj z velikostjo in vzorcem na bokih.

Mladiči imajo rjavkasto zgornjo in svetlejšo spodnjo stran telesa. Podobni so mladičem drugih rac, vendar razporeditev prog ob očesu ni povsem enaka kot pri mlakarici. Za določitev mladičev je pogosto najuporabnejša povezanost z zanesljivo določeno odraslo samico. Fotografija samega majhnega račjega mladiča brez jasnega obraza in drugih značilnosti je lahko premalo povedna.

Viri: Sodelavci Wikipedije: Mandarin duck, različica 1380677894 · Sodelavci Wikipedije: Mandarinente, različica 266317741

Kam poleti izgine pisani samec

Po gnezditvenem obdobju samec zamenja svatovsko perje z manj izrazitim. Takrat je veliko bolj podoben samici, še vedno pa ga lahko izdaja rdečkast kljun. V času menjave letalnih peres je prehodno nezmožen letenja. To ni trajna izguba sposobnosti leta, temveč del letnega cikla, ko se stara peresa zamenjajo z novimi.

Jeseni se znova razvije značilnejša svatovska podoba. Na istem jezeru zato skozi leto ne opazujemo nujno istega razmerja med pisanimi in neopaznimi pticami, četudi se njihovo dejansko število ne bi spremenilo. Razlika je lahko deloma posledica perja. Pri določanju poletnega samca so kljun, ostanki telesnih oznak in primerjava z drugimi osebki uporabnejši od pričakovanja dveh vedno jasno vidnih oranžnih jader.

Viri: Sodelavci Wikipedije: Mandarin duck, različica 1380677894 · Sodelavci Wikipedije: Mandarinente, različica 266317741

Pisana podoba ne pomeni glasnega kvakanja

Mandarinka je razmeroma tiha raca. Samec se oglaša s kratkimi, nekoliko naraščajočimi glasovi, ob vzletu pa lahko slišimo ostrejši žvižg. Samičin glas je drugačen, bolj globok in kratek. Odsotnost glasnega kvakanja zato ni znak, da na vodi ni mandarink. Pri mirujoči skupini pogosto prej opazimo samčevo perje, medtem ko nam samičina siva glava ostane skrita med vejami.

Viri: Sodelavci Wikipedije: Mandarinente, različica 266317741

Raca, ki uporablja tudi veje in dupla

V prvotnem gnezditvenem območju ji ustrezajo z drevjem in grmovjem porasli robovi rek, jezer in drugih voda. V evropskem naseljenem območju jo najdemo tudi v bolj odprtem okolju, vendar pogosto z gozdom ali drevjem v bližini. Varnost lahko išče pod previsnimi vejami, počiva pa tudi na kopnem ali v drevesih. Ni torej omejena na neprekinjeno plavanje po odprti gladini.

Z ostrimi kremplji se dobro oprijema vej in se spretno giblje med drevjem. Takšna zgradba je povezana tudi z gnezdenjem v votlinah. Ko mandarinko vidimo na veji, to ni nenavadno vedenje izgubljene race, temveč del njene običajne rabe prostora. Gosta obrežna vegetacija ji daje kritje, zaradi katerega je lahko navzoča, tudi kadar je z odprtega brega ne opazimo.

Viri: Sodelavci Wikipedije: Mandarin duck, različica 1380677894 · Sodelavci Wikipedije: Mandarinente, različica 266317741

Želod, žir in drobne vodne živali

Hrano išče s pobiranjem na kopnem in s prehranjevanjem v plitvejši vodi. Pomembni so rastlinski deli in semena, med njimi želod in bukov žir. Tudi zato drevesa ob vodi niso pomembna samo kot gnezditveni prostor. Jeseni lahko zagotavljajo hrano, ki je na sami vodni površini ne bi pričakovali. Mandarinka pri tem ni ribojeda specialistka, kakršen je veliki žagar.

Na jedilniku so tudi žuželke, polži in drug droben živalski plen. Sestava se spreminja s sezono in dostopnostjo. Hrani se predvsem okoli zore in mraka, del dneva pa preživi na počivališčih. Če jo opazujemo opoldne med mirovanjem pod drevesom, zato ne vidimo nujno kraja in časa njenega glavnega hranjenja. Dnevna raba prostora je širša od enega opaženega položaja.

Viri: Sodelavci Wikipedije: Mandarin duck, različica 1380677894 · Sodelavci Wikipedije: Mandarinente, različica 266317741

Samica vali v drevesni votlini

Spomladi izbere votlino ob vodi, kjer odloži jajca. Angleški vrstni opis navaja leglo devetih do dvanajstih jajc, odloženih aprila ali maja. Vali samica. Samec je lahko ob paru navzoč in brani bližino, vendar sam ne prevzame valjenja. Gnezditveni prostor je lahko precej nad tlemi. Dostop do primerne votline tako vpliva na razporeditev parov, ki je ni mogoče razložiti samo s tem, na katerem jezeru smo opazili največ odraslih rac.

Ko se mladiči izvalijo, jih samica zbere na tleh in vodi proti bližnji vodi. Iz votline se spustijo, še preden znajo leteti. Zmožnost gibanja in zgodnjega samostojnega iskanja hrane ni enaka sposobnosti leta. Samica jih v prvih nočeh še greje. Visoko gnezdo in poznejše življenje na vodni površini sta zaporedni stopnji istega razvoja, ne dve ločeni navadi različnih vrst rac.

Viri: Sodelavci Wikipedije: Mandarin duck, različica 1380677894 · Sodelavci Wikipedije: Mandarinente, različica 266317741

Zvestoba paru ni enaka nespremenljivemu pravilu

Mandarinki sta v vzhodnoazijski kulturi znan simbol partnerske zvestobe. Biološki opis pa je bolj natančen: vrsta tvori sezonske pare, ponovno združevanje istega samca in samice je mogoče, ni pa iz samega simbola mogoče sklepati o doživljenjski zvezi vsake ptice. Kulturni pomen in opazovano paritveno vedenje sta povezana, vendar nista ista vrsta podatka.

Znano je tudi odlaganje jajc v gnezda drugih samic iste vrste. Veliko jajc v eni votlini zato ni nujno delo ene same samice. Število jajc, prisotnost odraslega para in poznejše število mladičev so različni podatki. Takšno vedenje je pomembno tudi pri raziskavah uspešnosti gnezdenja, saj brez spremljanja nastajanja legla ne poznamo zanesljivo izvora vseh jajc.

Viri: Sodelavci Wikipedije: Mandarin duck, različica 1380677894 · Sodelavci Wikipedije: Mandarinente, različica 266317741

Kaj potrjuje slovenski zapis opazovanja

Nacionalna komisija za redkosti DOPPS je v seznam potrjenih opazovanj vključila tri mandarinke, dva samca in samico, opažene 28. oktobra 2023 v Arboretumu Volčji Potok. Zapis je uvrščen v kategorijo E. Dokazuje datirano opažanje, ne potrditve, da je vrsta domorodna, in tudi ne gnezditve v Sloveniji.

Tak podatek je uporaben, ker pri okrasnih racah videz vrste sam po sebi ne razkrije izvora posameznega osebka. Ena skupina na eni lokaciji ni samodejno nova samovzdržna populacija. Za to bi morali spremljati preživetje in razmnoževanje skozi več sezon.

Viri: DOPPS, Nacionalna komisija za redkosti: potrjena opazovanja, zadnje četrtletje 2023 · Sodelavci Wikipedije: Mandarin duck, različica 1380677894

Kaj so pokazale obročkane mandarinke pri Potsdamu

Schlägel in Mädlow sta v raziskavi, objavljeni leta 2021 in uvrščeni v letnik revije 2022, preučevala rabo prostora naseljene populacije na območju Berlina in Potsdama. Ptice so opremili s kovinskim in belim plastičnim obročkom s kodo, ki jo je bilo mogoče prebrati z daljnogledom. S ponovnimi opažanji so povezali iste osebke z različnimi vodnimi površinami.

Po čiščenju podatkov je analiza zajela sto šestdeset osebkov in 3.297 srečanj z obročkanimi pticami. To niso trije tisoči različnih rac: ista ptica je bila lahko opažena večkrat. Raziskovalci so posebej obravnavali površino območja gibanja in število uporabljenih voda. Tako so lahko razlikovali med zadrževanjem na več delih istega jezera ter uporabo več ločenih jezer ali potokov.

Viri: Schlägel, U.E. in Mädlow, W. (2022): All-season space use by non-native resident Mandarin Ducks in northeastern Germany

Stalnica se lahko premika med več vodami

Preučevane ptice so izven gnezditvene sezone uporabljale širši prostor in več vodnih površin. Model je ocenil približno 5,2 uporabljene vode zunaj gnezditvene sezone in 3,2 med njo. To sta oceni za raziskovalni vzorec, ne navodilo, koliko jezer mora obiskati vsaka mandarinka. Število voda je bilo odvisno tudi od tega, kolikokrat so posameznika uspeli opazovati.

Med leti se je pokazala težnja k vračanju na podobne vode v isti sezoni. Vrsta je bila torej v regiji pretežno stalna, znotraj nje pa ni mirovala na enem ribniku. Razlika je uporabna tudi za razumevanje besede stalnica: pomeni, da ptice ne opravljajo običajne dolge sezonske selitve, ne pa, da vse leto uporabljajo le eno točko obrežja.

Viri: Schlägel, U.E. in Mädlow, W. (2022): All-season space use by non-native resident Mandarin Ducks in northeastern Germany

Kaj se spremeni, ko voda zamrzne

Tudi ptice, ki ostajajo v isti regiji, morajo v hladnem delu leta najti nezamrznjeno vodo in dostopno hrano. V nemški raziskavi so bile jesenska in zimska območja gibanja večja od gnezditvenih tudi ob primerjavi enako dolgih štirimesečnih obdobij. Razlika zato ni bila zgolj posledica daljšega zbiranja opazovanj zunaj gnezditvene sezone.

Avtorja med možnimi razlogi navajata uporabo različnih mest za menjavo perja, jesensko hranjenje z drevesnimi semeni in začetek prezimovanja. Za dokaz pogostosti vsakodnevnih preletov pa obstoječa opažanja niso zadoščala. Širše območje uporabe ni enako neposredno izmerjenemu številu preletov na dan. Za takšno vprašanje bi bilo potrebno pogostejše in bolj enakomerno spremljanje istih ptic.

Viri: Schlägel, U.E. in Mädlow, W. (2022): All-season space use by non-native resident Mandarin Ducks in northeastern Germany

Samci in samice niso uporabljali prostora enako

Samci so v raziskavi praviloma uporabljali večja območja in nekoliko več voda kot samice. Avtorja to povezujeta tudi z razlikami v skrbi za potomce in s prisotnostjo neparjenih samcev, vendar to razlagata kot možen mehanizem, ne poskusno dokazano edino razlago. Pri primerjavi prvoletnih in odraslih ptic nista našla jasne razlike v velikosti območij.

Raziskava s ponovnim branjem obročkov ima omejitve. Ptice na manj redno obiskanih vodah je lažje spregledati, manjši vzorec pa oteži primerjave. Dela zato ne uporabljamo kot zemljevida gibanja slovenskih mandarink. Pokaže pa, kako je mogoče iz večletnega spremljanja preiti od posameznega opažanja do bolje podprte razlage sezonskega vedenja.

Viri: Schlägel, U.E. in Mädlow, W. (2022): All-season space use by non-native resident Mandarin Ducks in northeastern Germany