Močvirska uharica (Asio flammeus) je sova odprtih travnatih pokrajin z rumenimi očmi, črno obrobljenim očesnim predelom in zelo kratkimi ušesnimi čopki. Pri lovu jo lahko vidimo tudi podnevi, ko z dolgimi krili nizko prečesava travnik. Najpomembnejši plen so mali sesalci, zlasti voluharice. Gnezdo postavi na tla, mladiči pa se zgodaj razidejo po okoliškem rastlinju.
V Sloveniji je občasna in zelo redka gnezdilka. Redneje se pojavlja na selitvi in prezimovanju.
Rumene oči v temni maski
Njena okrogla glava navadno nima očitnih pokončnih čopkov. Kratki šopki perja se skrivajo med drugim perjem in so vidnejši ob razburjenju. Okrog živo rumenih oči je močna črna obroba, celoten obraz pa obdaja svetlejši, široko srčast obrazni pajčolan. Svetlejša peresa ob očeh in kljunu lahko ustvarijo izrazit vzorec v obliki črke X.
Osnovna barva je spremenljiva: od slamnato rumenkaste in svetlo rjavkaste do toplejših rjavih ali bolj sivih odtenkov. Zgornja stran je grobo lisasta, spodnja svetlejša in vzdolžno progasta. Noge in prsti so gosto operjeni. Kljun je kratek, močan in kljukasto ukrivljen; temna barva kljuna se razlikuje od svetlejšega perja, ki ga deloma obdaja.
Viri: Sodelavci Wikipedije: Short-eared owl · Sodelavci Wikipedije: Sumpfohreule
Dolga krila in večja masa samice
Evropski opis navaja dolžino 34–42 centimetrov in razpon kril približno 97–107 centimetrov. Samice so praviloma težje od samcev: navedeni povprečji sta približno 420 oziroma 350 gramov. Razlika v dolžini telesa je manj očitna kot razlika v masi. Iz same barve perja spola na terenu običajno ne moremo zanesljivo določiti.
Let je počasen, razgiban in nekoliko podoben letu lunjev. Globokim zamahom sledijo drsenje, kratko lebdenje na mestu in popravljanje višine. Med drsenjem lahko krili drži rahlo privzdignjeni v obliki črke V. Na svetli spodnji strani krila je pomembna temna lisa pri zapestnem delu, na konicah letalnih peres pa temnejše prečne risbe.
Kako jo ločimo od male uharice
Mala uharica ima navadno daljše in bolj očitne ušesne čopke ter oranžne oči. Močvirska uharica ima rumene oči, čopki pa so lahko skoraj nevidni. Mala uharica lahko čopke tudi poleže, zato je dobro preveriti obrazni vzorec in celotno postavo. Pri močvirski uharici je temni očesni predel bolj vodoravno poudarjen.
V letu primerjamo krila in spodnjo stran telesa. Močvirska uharica ima navadno izrazitejše temne konice dolgih letalnih peres in svetlejši zadnji rob krila. Vzdolžna progavost spodaj je najbolj očitna na prsih, pri mali uharici pa sega širše po spodnji strani. Pomemben je tudi prostor: lov nad odprtim travnikom je posebej značilna podoba močvirske uharice.
Prva menjava perja pri hitro rastočih mladičih
Pri mladičih se prva prehodna peresa začnejo razvijati že okoli petega dne, večja letalna peresa pa približno desetega. Prva menjava mladostnega perja se začne pri približno 25–28 dneh in poteka še okoli mesec dni. Pri starosti dveh mesecev je mlada sova po opravi že precej podobna starejši ptici. Ponekod ostanejo na trebuhu še vidni ostanki vmesnega mladostnega perja.
Odrasle ptice med letno menjavo zamenjajo tudi vsa letalna in repna peresa. Pri samici se menjava večjih peres lahko začne že med gnezdenjem. Menjava drobnejšega telesnega perja sledi nekoliko pozneje in se konča pozno poleti ali zgodaj jeseni.
Odprta pokrajina z zavetjem v rastlinju
Vrsta potrebuje pretežno odprto krajino z malo drevja. Nižje rastlinje za lov se prepleta z višjimi zaplatami šašev, trstičja ali grmov, ki nudijo kritje in prostor za gnezdo. Uporablja barja, resave, tundro, obalne slane travnike, sipinske travnike ter nekatere ekstenzivne kmetijske površine. Kljub imenu ni vezana izključno na močvirja.
Na primernih območjih lahko gnezdi tudi v poljih, na vlažnih pašnikih ali opuščenih kmetijskih površinah. Zavetje potrebuje ob tleh, ne v drevesnem duplu. Med počitkom se skrije v gostejše rastlinje ali sedi na veji ob deblu. Med označevanjem območja in gnezdenjem je lahko podnevi opazna na izpostavljeni preži.
Voluharice so osrednji del prehrane
Najpomembnejši plen v zahodnem delu evrazijskega areala je navadna voluharica, Microtus arvalis. Uživa tudi druge voluharice, miši, rovke in druge male sesalce. Če glavnega plena primanjkuje, lahko območje zapusti in poišče boljše prehranjevališče. Njena gibanja so zato povezana tudi s tem, kje je v določenem letu največ dosegljivih glodavcev.
Ponekod so pomembne tudi ptice, posebno na obalah in območjih brez običajnega voluharičjega plena. Med ptičjim plenom so različni mali pevci, pobrežniki, čigre in manjši galebi. Žuželke prehrano dopolnjujejo. Takšne krajevne razlike so pomembne pri razumevanju vrste, ki je razširjena prek velikih delov Evrope, Azije in Amerik.
Iskanje plena z vidom in sluhom
Pri najpogostejšem lovnem načinu preletava teren približno pol do tri metre visoko, pogosto proti vetru. Pot iskanja večkrat ponovi, vsakič nekoliko premaknjeno. Plen zaznava z vidom in sluhom. Ko ga odkrije, lahko za trenutek obvisi v zraku, nato se spusti s prsti usmerjenimi naprej.
Ob slabem vremenu ali sklenjeni snežni odeji lahko lovi tudi s preže. Žival, ki ji po prvem napadu uide, včasih zasleduje s tekom ali kratkimi poskoki z zamahi kril. Ulov odnese do gnezda ali na mesto hranjenja, večinoma v krempljih. Ob presežku hrane lahko del plena shrani v okolici gnezda.
Neprebavljive ostanke izloča kot izbljuvke. Ti so kompaktni, temno sivi in jih lahko najdemo pod prežami ali na dnevnih počivališčih. Njihova vsebina razkrije ostanke zaužitih živali, zato so uporabni pri raziskovanju prehrane. Pri opazovanju samega lova pa se dobro pokaže zaporedje počasnega preleta, osredotočenega lebdenja in hitrega spusta na tla.
Viri: Sodelavci Wikipedije: Short-eared owl · Sodelavci Wikipedije: Sumpfohreule
Dejavna ob mraku in tudi podnevi
Vrhunec dejavnosti je pogosto v jutranjem in večernem mraku, posebej med svatovanjem in gnezdenjem pa je dejavna tudi podnevi. Opoldne in okoli polnoči lahko počiva. Kjer jo podnevi močno nadlegujejo galebi ali govnačke, lahko dnevno dejavnost zmanjša. Dnevni lov je zato značilen, vendar ne pomeni, da je njeno vedenje povsod enako.
Zunaj gnezditvene sezone se na bogatih prehranjevališčih lahko zbere več sov. Počivajo blizu skupaj in lovijo nad istim odprtim prostorom, vendar lov ni skupinsko usklajen. Med gnezdenjem pari branijo svoje območje. Takrat vsiljivce odganjajo z glasovi, razkazovalnimi leti in neposrednim približevanjem v zraku.
Ploskanje kril med strmim spustom
Samčev območni glas je nizko, votlo in ponavljajoče se »hu« oziroma »bu«. Oglaša se lahko s preže ali med letom. Ob vznemirjenju se slišijo tudi bolj zavijajoči glasovi, sove pa znajo sikati in šklepetati s kljunom. Del značilnega zvoka ni glas, temveč mehansko nastane z udarjanjem kril.
Med razkazovanjem samec z velikimi, počasnimi zamahi pridobiva višino in pokaže svetlo spodnjo stran kril. Nato se nenadoma strmo spusti ter hitro zaporedoma ploskne s krili. Ti leti hkrati pomagajo privabljati samico in označevati območje. Oblikovanju para sledijo tudi predaje plena, povezane s približevanjem partnerjev.
Kotanja na tleh in različno stari mladiči
Gnezdo leži na tleh v gostem nizkem rastlinju, po možnosti na suhem ali nekoliko privzdignjenem mestu. Lahko je preprosta kotanja ali bolj utrjena konstrukcija z gradivom iz okolice. V bližini so lahko preže za nadzor okolice. Do skritega gnezda včasih vodijo ozki prehodi skozi rastlinje.
Velikost legla je odvisna tudi od prehranskih razmer. Evropski raziskovalni pregled navaja dva do osem jajc ter povprečno približno 27 dni valjenja. V dobrih letih z veliko voluharicami so možna večja legla. Vlogo valjenja opravlja predvsem samica, samec pa jo oskrbuje s hrano. Mladiči v istem gnezdu so lahko na različnih razvojnih stopnjah.
Viri: Sodelavci Wikipedije: Sumpfohreule · Kämpfer, Engel in Fartmann (2022): Weather conditions determine reproductive success of a ground-nesting bird of prey in natural dune grasslands
Gnezdo zapustijo pred prvim letom
Pri približno dveh tednih mlade močvirske uharice gnezdo že zapustijo, čeprav še ne letijo. Razporedijo se v gosto rastlinje v okolici in tam dobivajo hrano od staršev. Ta zgodnji razhod je značilen del njihovega razvoja. Sposobnost hoje in skrivanja se pojavi prej kot popolna letalna sposobnost.
Starša nadaljujeta skrb tudi po začetku letenja. Gnezditveno območje branita pred drugimi sovami, ujedami in vranami, ob približevanju talnih vsiljivcev pa lahko uporabita tudi odvračanje. Odrasla ptica se lahko vede, kot da ima poškodovano krilo, in tako skuša pozornost odmakniti od gnezda oziroma mladičev.
Viri: Sodelavci Wikipedije: Short-eared owl · Sodelavci Wikipedije: Sumpfohreule
Vreme vpliva na preživetje mladih sov
Na nemškem otoku Spiekeroog so raziskovalci spremljali gnezda in mlade sove v naravnih sipinskih ter obalnih travnatih okoljih. Gnezda so iskali v petih letih, razvoj razkropljenih mladičev pa dodatno spremljali z obročkanjem in radijskimi oddajniki. Otok je večinoma zaščiten pred motnjami ter nima običajnega nabora kopenskih plenilcev, kakršen je prisoten na celini.
Preživetje mladičev do polne letalne sposobnosti je bilo povezano z vremenskimi razmerami. Višja največja dnevna hitrost vetra in daljše dnevno trajanje sončnega obsevanja sta bila v končnem modelu povezana z manjšim preživetjem. Avtorji so veter povezali z oteženim lovom in večjimi potrebami po ohranjanju telesne toplote, sončno vreme pa z verjetno slabšo dostopnostjo dejavnih malih sesalcev.
Pomembna je bila tudi plast odmrlega rastlinja okoli gnezda. V okoljih z več takšne plasti so našli več voluharic, z njo pa je bilo povezano tudi večje število uspešno speljanih mladičev na gnezdo. Avtorji so kot verjetni razlagi izpostavili več hrane ter boljše skrivanje mladih sov. Podatki iz zaščitenega otoka tako pokažejo povezavo med rastlinskim kritjem, plenom in razvojem mladičev.
Med terenskim delom na Spiekeroogu so opazovali tudi učinkovito obrambo pred vranami, lunji in galebi. V opaženih srečanjih so odrasle sove ptičje plenilce uspešno pregnale. Avtorji so to povezali z razmerami, v katerih človekove motnje redko prekinejo branjenje gnezditvenega prostora, zato odrasli lahko ostanejo pri zarodu in se odzivajo na približevanje drugih ptic.
Premiki za hrano in sezonska selitev
Močvirska uharica je zelo gibljiva in ni vedno zvesta istemu območju. Mladi osebki se po osamosvojitvi lahko razpršijo daleč od rojstnega kraja. Severne populacije se pozimi premikajo proti jugu, evropske pa tudi proti zahodnim obalam. Selitev se prepleta z nomadskimi premiki, pri katerih ptice iščejo območja z boljšo ponudbo plena.
Takšno vedenje pojasnjuje začasne zgostitve na krajih z veliko glodavci in neredno zasedanje nekaterih gnezdišč. Posamezno bogato prehranjevališče lahko za nekaj časa privabi več sov, nato pa se njihove poti spet razidejo. Za razumevanje pojavljanja vrste so zato poleg primerne odprte krajine pomembna tudi večletna nihanja razpoložljivosti malih sesalcev.
Pogosta vprašanja o vrsti
Ali so kratki čopki njena prava ušesa?
Ne. To so šopki perja, ki so večinoma poležani in skriti med drugim perjem na glavi.
Preverite vir odgovoraKako se razlikuje od male uharice?
Močvirska uharica ima rumene oči in zelo kratke čopke. Mala uharica ima navadno oranžne oči ter precej daljše čopke; razlikujeta se tudi po risbi kril in spodnje strani.
Preverite vir odgovoraAli lovi tudi podnevi?
Da. Dejavno jo lahko opazujemo podnevi, zlasti med svatovanjem in gnezdenjem, pogosto pa lovi ob jutranjem in večernem mraku.
Preverite vir odgovoraZakaj mladič na tleh še ne zna leteti?
Ker gnezdo zapustijo že pri približno dveh tednih. Skrivajo se v okoliškem rastlinju, starša pa jih še naprej hranita.
Preverite vir odgovoraKaj je njena glavna hrana?
Mali sesalci, predvsem voluharice. V zahodnem delu evrazijskega areala je posebno pomembna navadna voluharica, Microtus arvalis.
Preverite vir odgovoraKaj med svatovskim letom ustvarja ploskajoč zvok?
Samec med strmim spustom hitro udarja s krili drugo ob drugo. Ta mehanski zvok dopolnjuje njegovo oglašanje in razkazovanje.
Preverite vir odgovoraViri in preverjanje
Opis povzema navedene vire. Podatek o pojavljanju v katalogu ne potrjuje današnje stalne populacije ali trenutne številčnosti. Natančnih občutljivih najdišč ne objavljamo.
Slovenska priredba uporablja navedeni reviziji sodelavcev angleške in nemške Wikipedije pod CC BY-SA 4.0. Iz raziskave Kämpferja, Engla in Fartmanna (2022), CC BY 4.0, so prevedene in preurejene izbrane ugotovitve. Besedilo je dopolnjeno z ločeno povzetim slovenskim strokovnim virom. CC BY-SA 4.0
- DOPPS: Sove – močvirska uharica
Slovensko selitveno in gnezditveno pojavljanje.
- Sodelavci Wikipedije: Short-eared owl
Prevod in priredba izbrane revizije; CC BY-SA 4.0.
Avtorji in zgodovina sprememb izvirnika - Sodelavci Wikipedije: Sumpfohreule
Prevod in priredba izbrane revizije; CC BY-SA 4.0.
Avtorji in zgodovina sprememb izvirnika - Kämpfer, Engel in Fartmann (2022): Weather conditions determine reproductive success of a ground-nesting bird of prey in natural dune grasslands
Prevod in priredba izbranih ugotovitev; CC BY 4.0.
Opazite napako ali imate novejši strokovni vir? Sporočite uredništvu.