Pegam (Bombycilla garrulus) je približno za škorca velik pevec severnih gozdov. Prepoznamo ga po dolgem čopku, črni očesni maski in grlu, rumenem zaključku repa ter drobnih rdečih izrastkih na krilih. Pozimi se hrani predvsem s plodovi. Ko zmanjka hrane, se jate premaknejo drugam, zato so nekatera leta opazne daleč južneje od gnezdišč.
V Sloveniji se občasno pojavi kot redek zimski gost. DOPPS poudarja, da je bilo njegovo pojavljanje pri nas v zadnjih desetletjih izjemno.
Čopek, maska in rumeni zaključek repa
Pegam meri približno 19–23 centimetrov, razpon kril je približno 32–35,5 centimetra, povprečna masa pa okoli 55 gramov. Je kratkorep in čokat, njegovo mehko perje pa deluje gladko in svilnato. Večina telesa je sivorjava. Črna maska prečka oko, pod kljunom pa je jasno črno grlo. Ob maski so toplejši cimetasti odtenki.
Za kljunom poteka svetla proga, pod očesom pa svetla ukrivljena črta. Spodnji predel proti repu je izrazito kostanjev. Rep se konča s svetlo rumenim pasom, nad katerim je širše črno območje. Temna letalna peresa imajo kontrastne bele in rumene oznake. Čop na glavi je dolg in zašiljen ter dobro dopolni prepoznavno obliko ptice.
Rdeči izrastki so del peresa
Rdeče konice na krilu so podaljšani in sploščeni konci osi nekaterih letalnih peres. Rdečkasto barvilo astaksantin jim daje barvo, obdaja pa jih prosojni ovoj. Na pogled spominjajo na kapljice pečatnega voska. Še posebej opazne so na zloženem krilu, kjer ležijo ob drugih svetlih oznakah.
Količina rdečih konic ni pri vseh osebkih enaka. Mladi imajo manj izrastkov kot odrasle ptice, samci in samice pa se deloma razlikujejo tudi po drugih podrobnostih krila in repa. Odrasli samci imajo navadno šest do osem takšnih konic, odrasle samice pet do sedem. Vrednosti se prekrivajo, zato samo preštevanje ne zadošča za zanesljivo določitev spola.
Odrasli samec, samica in prva zima
Pri odraslem samcu je črna lisa na grlu spodaj ostro omejena, pri samici je rob manj jasen. Samec ima navadno tudi širši rumeni zaključek repa in nekoliko več rdečih konic na krilu. Razponi teh lastnosti se prekrivajo, zato je najbolje primerjati več znakov skupaj. Oba spola imata osnovno črno masko in izrazit čopek.
Ptice v prvi zimi se od odraslih dobro razlikujejo po konicah zunanjih letalnih peres. Tam so robovi beli ali le bledo rumeni, na drugem robu pa manjka značilna bela kljukasta oznaka odraslih. Njihov rumeni repni rob je ožji. Število rdečih konic je spremenljivo, pri mladih samicah so lahko zelo maloštevilne ali odsotne.
Mladostna oprava se zamenja že pred prvo zimo
Prva, povsem mladostna oprava je bolj medla, spodaj svetlejša in progasta. Mladič nima izrazitega črnega grla odraslega pegama, očesna maska pa je manjša. V takšni opravi ga srečujemo na severnih gnezdiščih. Že pred koncem poletja jo zamenja za prvo zimsko opravo.
Odrasli pegami vsako leto v obdobju med avgustom in januarjem opravijo popolno menjavo perja. Mladi se menjajo v podobnem obdobju, vendar ohranijo letalna peresa in še del drugih peres na krilu. Zato podrobnosti krila pozneje omogočajo razlikovanje prvih zimskih osebkov od starejših ptic, čeprav je splošna telesna barva že precej podobna.
Rumeni repni rob loči pegama od vzhodnega sorodnika
Pegam ima dva bližnja sorodnika v istem rodu. Severnoameriški Bombycilla cedrorum je manjši, zgoraj bolj rjav, pod repom pa bel. Nad črno očesno masko ima svetlo črto in na krilu nima enake kontrastne bele ter rumene risbe. Njegov trebuh je rumenkast. Naš pegam ima spodnji predel proti repu kostanjev in izraziteje risano krilo.
Vzhodnoazijski Bombycilla japonica se posebej dobro loči po rdečem zaključnem pasu repa. Pri njem črna maska sega visoko proti zadnjemu delu čopa, na krilu pa ni značilne rumene proge. Te razlike so uporabne tam, kjer se območja vrst srečujejo, in pri razumevanju fotografij iz drugih delov sveta.
Hiter let jate in visok drgetajoč klic
V letu lahko jata zaradi dolgih kril, kratkih repov in neposrednega hitrega napredovanja spominja na škorce. Med vejami se pegami spretno vzpenjajo in obračajo, po tleh pa se pomikajo manj okretno. Zunaj gnezditve se zadržujejo v jatah in skupaj prenočujejo v gostih drevesih ali živih mejah.
Najznačilnejši glas je visok, drobno drgetajoč »sirrrr«. Podobni glasovi v tišji obliki služijo mladičem pri klicanju staršev. Med svatovanjem in gradnjo gnezda so različice glasov bolj razgibane. Ob vzletu ali pristanku večje jate je mogoče slišati tudi značilen ropot kril, zato njen prihod ni nujno povsem tih.
Ob alarmu lahko pegami otrpnejo z vratom in kljunom, obrnjenima navzgor. Če nevarnost ne mine, odletijo z glasnim oglašanjem. Med plenilci so skobec in nekateri drugi ujedi ter srakoperji. Večje zimske skupine lahko ujede napadejo tudi v naseljih, kjer pegami iščejo plodove.
Zimska jata sledi plodovom
Pozimi v prehrani prevladujejo plodovi. Posebej priljubljena je jerebika, če je na voljo, pegami pa uživajo tudi plodove brina, gloga, šipka, panešplje in jabolka. Plod večinoma utrgajo z drevesa ali grma in ga pogoltnejo celega. Nekaj hrane poberejo tudi na tleh.
Sadna prehrana vsebuje veliko sladkorja, drugih hranil pa je manj, zato mora ptica pojesti veliko plodov. Posamezen pegam jih lahko v enem dnevu zaužije več sto. Med hranjenjem se jate precej premikajo in ob izločanju semen pomagajo pri njihovem raznašanju. Večja skupina lahko dostop do sadnega drevesa doseže tudi tam, kjer ga poskuša braniti druga ptica.
Sladki plodovi, pitje in prevrenje
Velika jetra pomagajo pegamu predelovati sladkorje v energijo. Presnavlja lahko tudi etanol, ki nastaja med prevrenjem plodov. Ta sposobnost mu ne zagotavlja popolne odpornosti: znani so opitost in pogini. Kadar plodovi vsebujejo veliko alkohola, lahko torej postanejo nevaren vir hrane.
Pegami pozimi pogosto pijejo vodo ali jedo sneg. Velika količina sladkorja v prehrani vpliva na prehajanje vode med telesom in prebavili, zato je potreba po pitju pomembna tudi v hladnem obdobju. Poleti je precej zaužitih plodov bolj sočnih. Ob naseljih in prometnicah so med nevarnostmi trki z okni ali vozili ter zaužitje cestne soli pri pitju.
Žuželke so pomembne zlasti med gnezdenjem
Ko so na voljo, pegami jedo tudi žuželke in nekaj pajkov. Med pogostim plenom so komarji in druge drobne dvokrilne žuželke. Lovijo jih z izleta z izpostavljene veje, podobno kot muharji. Listne uši in del drugega plena pobirajo neposredno z rastlinja.
Žuželke so posebej pomembne v gnezditvenem obdobju, vendar jih lahko lovijo tudi v toplih jesenskih ali zimskih dneh. Pri hranjenju mladičev je v prvih dneh njihovega življenja živalske hrane več. Pozneje starša vse večji del obrokov sestavita iz plodov. Tako se prehrana spreminja glede na sezono in razvojne potrebe zaroda.
Gnezdišča v severnih gozdovih
Pegam gnezdi v severnih delih Evrazije in Severne Amerike. Značilna gnezdišča so zreli iglasti gozdovi, pogosto s smreko, ob katerih so bolj odprti vlažni predeli. Jezera, šotišča in odmrlo drevje v bližini vode nudijo prostore za lov žuželk. Prisotni so lahko tudi listavci in podrast s plodovi.
Poleti je zato prebivalec drugačnega okolja kot pozimi, ko pride na mestno sadno drevje. Zunaj gnezditvene sezone uporablja različna okolja, če je v njih dovolj primerne hrane. Obcestne zasaditve, parki, vrtovi, robovi gozdov in žive meje lahko za nekaj časa zadržijo jato. V tem obdobju je do ljudi pogosto precej zaupljiv.
Neredni množični premiki proti jugu
Jesenski premiki se na severu začnejo že septembra, južneje pozneje. V Evraziji pegami navadno prezimujejo v širšem pasu severnih delov zahodne in srednje Evrope ter naprej proti vzhodu. Severna Amerika ima svojo smer zimskih premikov. Posamezne ptice se zaporedna leta navadno ne vračajo na povsem ista prezimovališča.
Nekatera leta jate v velikem številu prodrejo južneje od običajnega zimskega območja. Ključna je ponudba plodov, ki močno niha med leti in območji. Ko lokalna zaloga poide, se premaknejo naprej. Takšni vdori niso enako obsežni vsako leto, zato je vrsta ponekod eno zimo opazna, v naslednjih pa je skoraj ali povsem ni.
Darila med svatovanjem in skrito gnezdo
Pegami ne branijo velikih območij tako izrazito kot številni drugi pevci. Kjer je več dobrih mest za gnezdo, lahko več parov gnezdi blizu skupaj. Ob sporu ptica poleže perje in čopek, pokaže črno grlo ter odpre kljun. Svatovska drža je drugačna: samec privzdigne telo in čopek ter se obrača stran od samice.
Samec ji lahko večkrat ponudi droben predmet, pogosto hrano, in ga položi v odprti kljun. Oba spola gradita čašasto gnezdo iz tankih vejic, obloženo s travo, mahom, dlako ali lišaji. Navadno je v drevesu ali grmu, pogosto blizu debla, od približno metra nad tlemi do precej višje v krošnji.
Samica vali, oba hranita
Gnezdenje je navadno pozno, predvsem od sredine junija do julija. Leglo vsebuje tri do sedem svetlo modrih jajc s temnimi pegami; najpogosteje jih je pet ali šest. Vali samo samica, samec pa jo hrani z izbljuvanimi plodovi. Valjenje traja približno 13–14 dni.
Izvaljeni mladiči so goli in povsem odvisni od staršev, ustna notranjost pa je živo rdeča. Hrano prinašata oba, na začetku več samec. Iz gnezda poletijo približno 14–16 dni po izvalitvi, starša pa jih hranita še približno dva tedna. Navadno je v letu en zarod.
Poskus je pokazal prepoznavanje tujih jajc
Peer in sodelavci so pri severnoameriških pegamih preverili odziv na jajca tuje vrste, čeprav se proučevane ptice navadno niso srečevale s takšnim gnezditvenim zajedavstvom. Vseh devet poskusnih gnezd je dodano jajce zavrnilo. Odstranitev je sledila v enem do štirih dneh; lastna jajca pri tem niso bila poškodovana ali izgubljena.
Na posnetku enega gnezda je ptica tuje jajce prijela s kljunom in ga odnesla. Avtorji so razpravljali o možnosti, da se je sposobnost ohranila iz davne preteklosti tudi brez stalnega pritiska zajedavcev. Neposredno opazovani rezultat je zavrnitev dodanih jajc; zgodovinska razlaga pa ostaja evolucijska razlaga tega vedenja.
Kaj počne jata na zaledenelih tleh
de Jong in Olsson sta opisala tri zimska opažanja pegamov na zamrznjenih kmetijskih površinah. Ptice so se vedle, kot da iščejo hrano, vendar pregled mest ni razkril veliko užitnega. V enem primeru so bila v iztrebkih brinova semena, čeprav brina na tistem mestu ni bilo.
Pri enem opažanju je bila možna razlaga pitje vode, ki je pritekala čez led. Raziskovalca sta omenila tudi možnost zauživanja mineralov, vendar vzroka nista dokončno določila.
Viri: de Jong in Olsson (2017): What do Bohemian Waxwings find on agricultural fields in winter?
Pogosta vprašanja o vrsti
Kaj so rdeče pike na pegamovih krilih?
To so sploščeni, podaljšani konci osi peres s prosojnim ovojem in rdečim barvilom. Spominjajo na kapljice pečatnega voska.
Preverite vir odgovoraAli vsak pegam nosi enako število rdečih izrastkov?
Ne. Mladi osebki jih imajo navadno manj, pri nekaterih jih skoraj ni. Razlikujeta se tudi spol in starostna oprava, zato sam izostanek nekaj rdečih konic še ne pomeni druge vrste.
Preverite vir odgovoraZakaj pegamov pri nas ne vidimo vsako zimo?
Slovenija je območje občasnega zimskega pojavljanja, DOPPS pa vrsto opisuje kot redko zimsko gostjo, ki se zadnja desetletja pojavlja izjemoma.
Preverite vir odgovoraKaj pegami najraje pobirajo na drevju?
Posebej radi jedo plodove jerebike. Uživajo tudi plodove drugih rastlin, denimo gloga, brina, šipka in panešplje, pogosto pa pojedo ves plod.
Preverite vir odgovoraAli jih alkohol v prevretih plodovih lahko prizadene?
Da. Alkohol sicer učinkovito presnavljajo, vendar se ob zaužitju prevretih plodov še vedno lahko opijejo; opisani so tudi smrtni primeri.
Preverite vir odgovoraKoliko časa starša hranita mladiče po poletu iz gnezda?
Približno še dva tedna. Iz gnezda navadno poletijo približno 14–16 dni po izvalitvi, sprva pa še dobivajo hrano od odraslih.
Preverite vir odgovoraViri in preverjanje
Opis povzema navedene vire. Podatek o pojavljanju v katalogu ne potrjuje današnje stalne populacije ali trenutne številčnosti. Natančnih občutljivih najdišč ne objavljamo.
Slovenska priredba izbrane revizije sodelavcev angleške Wikipedije pod CC BY-SA 4.0. Besedilo je dopolnjeno z ločeno povzetimi slovenskimi podatki in izvirnima raziskavama, navedenima pri virih. CC BY-SA 4.0
- DOPPS: Pegami – pegam
Slovensko občasno zimsko pojavljanje.
- Sodelavci Wikipedije: Bohemian waxwing
Prevod in priredba izbrane revizije; CC BY-SA 4.0.
Avtorji in zgodovina sprememb izvirnika - de Jong in Olsson (2017): What do Bohemian Waxwings find on agricultural fields in winter?
Izvirna opažanja na zaledenelih poljih.
- Peer in sodelavci (2011): Persistence of host defence behaviour in the absence of avian brood parasitism
Poskus z dodajanjem tujih jajc v gnezda.
Opazite napako ali imate novejši strokovni vir? Sporočite uredništvu.