Curruca nisoria: prepoznavanje, gnezdenje in prehrana mladičev

Velikost in perje odraslih ptic

Telo meri od 15,5 do 17 centimetrov, masa je od 22 do 36 gramov, razpon kril pa od 26 do 29 centimetrov. To je velika predstavnica rodu Curruca. Zgornja stran telesa je pretežno siva, spodnja belkasta. Pri odraslem samcu so na svetli spodnji strani izrazite temne prečne proge, na krovnih peresih peruti in repnih peresih pa bele konice.

Samica je podobna samcu, vendar nekoliko svetlejša in manj izrazito progasta. Samec ima temno sivo glavo in hrbet, samica pa sivorjavo glavo in hrbet. Pri odraslem samcu je šarenica živo rumena, pri odrasli samici rjavkasto rumena.

Kljun je črnikast s svetlejšim korenom, razmeroma koničast in na spodnji strani belosiv. Noge so krepke in sivorjave.

Viri: Wikipedia contributors: Barred warbler, revizija 1360736333 · Wikipedia contributors: Sperbergrasmücke, revizija 258063158

Mlade ptice in podobne vrste

Mlada ptica je zgoraj sivorjava z bež nadihom, spodaj pa svetlo bež obarvana. Prog je malo, zato nima izrazitega videza odraslega samca. Šarenica je pri nezrelih pticah temna. Progavost je opisana na spodnjem delu trebuha in trtici, krovna peresa peruti pa imajo svetle končne robove.

Mlado ptico je mogoče zamenjati z vrtno penico. Od nje se razlikuje po nekoliko večji velikosti, rahli progavosti krovnih peres ob repu in svetlih robovih perutnih peres.

Med vrstami rodu Curruca ima progasto spodnjo stran tudi ciprska penica. Pri njej so proge črne, celoten barvni vzorec pa drugačen.

Opisani sta dve podvrsti. Curruca nisoria nisoria naseljuje večino območja vrste, Curruca nisoria merzbacheri pa vzhodni del območja v srednji Aziji. Slednja je nekoliko svetlejša in manj progasta. Razlike so majhne, na stiku območij obstajajo prehodne oblike, nekateri avtorji pa podvrsti obravnavajo kot sopomenki.

Viri: Wikipedia contributors: Barred warbler, revizija 1360736333 · Wikipedia contributors: Sperbergrasmücke, revizija 258063158

Petje, klici in svatovski let

Petje spominja na petje vrtne penice, vendar je bolj grobo, ostrejše in nekoliko višje. Vsebuje veliko čistih tonov in vpletenih žvižgov. Nekaj podobnosti ima tudi s petjem rjave penice.

Značilen klic je glasno drdranje, ki lahko sledi pevskim kiticam in spominja na razburjeno oglašanje domačih vrabcev. Opozorilni klic je hripav in pridušen. Samec na gnezditvenem območju izvaja tudi pevski let s srednje visokih dreves. Med njim udarja s perutmi skupaj, podobno kot golob grivar.

Viri: Wikipedia contributors: Barred warbler, revizija 1360736333 · Wikipedia contributors: Sperbergrasmücke, revizija 258063158

Grmovje v odprti krajini

Vrsta živi v odprti krajini z visokim grmovjem in posameznimi drevesi. Ustreza ji tudi svetel gozd z jasami, na katerih raste veliko grmovja. Med navedenimi grmovnimi vrstami so črni trn, glog in navadni šipek. Gnezdo je umeščeno v nizko grmovje ali robidovje.

V Sloveniji gnezdi lokalno, predvsem na kraških poljih; vrne se konec aprila in maja.

Raziskovalci prehrane mladičev so v jugozahodni Poljski vrsto preučevali v kmetijski krajini z majhnimi njivami in mrežo polnaravnih robov. Med različnimi robovi so penice dajale prednost grmovnatim. Ti so pogosto potekali ob cestah ali jarkih. V njih so rasli črni bezeg, črni trn, glogi in šipki, med njimi posamezna listnata drevesa ter ostanki vrst sadnega drevja. Območje je ležalo na nadmorski višini od 200 do 250 metrov. Njive so merile od 0,1 hektara do več hektarov, grmovnati robovi pa so sestavljali mrežo s približno šestimi kilometri dolžine na kvadratni kilometer krajine.

Življenjski prostor pogosto deli z rjavim srakoperjem. V raziskavi na dveh območjih vzhodne Poljske med letoma 2009 in 2013 so obravnavali 44 naravnih gnezd penice, 98 srakoperjevih in 362 umetnih gnezd. Pri penicah je bil gnezditveni uspeh znotraj srakoperjevih območij 70 % pri 23 gnezdih, zunaj njih pa 43 % pri 21 gnezdih. Uspeh je pomenil vsaj enega mladiča, ki je dosegel starost od 12 do 14 dni. Umetna gnezda so bila najmanj plenjena na območjih obeh vrst. Rezultati podpirajo razlago o zaščiti pred plenilci, vendar pri naravnih gnezdih ostaja možen tudi vpliv kakovosti življenjskega prostora.

Viri: DOPPS: Penice, Pisana penica · Wikipedia contributors: Barred warbler, revizija 1360736333 · Wikipedia contributors: Sperbergrasmücke, revizija 258063158 · Orłowski, Wuczyński in Karg (2015): Effect of Brood Age on Nestling Diet and Prey Composition in a Hedgerow Specialist Bird, the Barred Warbler Sylvia nisoria · Polak (2014): Protective nesting association between the Barred Warbler Sylvia nisoria and the Red-backed Shrike Lanius collurio: an experiment using artificial and natural nests

Gnezditveno območje in selitev

Gnezditveno območje sega od vzhodne Skandinavije in vzhodnega dela srednje Evrope proti Uralu in osrednji Aziji. Vključuje tudi severovzhodno Italijo in mongolski Altaj. V srednji Evropi je težišče razširjenosti v vzhodnih nižinah, proti zahodu pa so pojavljanja bolj krajevna in ponekod neredna. Severna meja v evropskem delu Rusije poteka približno pri 60. stopinji severne zemljepisne širine, na jugozahodu Finske pa približno pri 61. stopinji.

Je selivka na dolge razdalje. V srednji Evropi se zaradi gnezdenja zadržuje od maja do septembra, prezimuje pa v tropski vzhodni Afriki. Selitev poteka po vzhodni poti, glavno območje preleta je Bližnji vzhod. Prečkanje Sredozemlja je opisano kot omejeno na območje Bosporja, če do njega sploh pride.

Viri: Wikipedia contributors: Barred warbler, revizija 1360736333 · Wikipedia contributors: Sperbergrasmücke, revizija 258063158

Gnezdo, jajca in razvoj mladičev

Spolno zrelost doseže pri enem letu. Gnezdo je navadno dobro skrito v trnatem grmovju malo nad tlemi. Zgrajeno je iz trav, korenin, dlak in stebel. Angleški vrstni opis navaja širši razpon od treh do sedmih jajc, nemški pa štiri do pet.

Glavno obdobje gnezdenja je od maja do julija. Valjenje traja od 12 do 14 dni. Mladiči se izvalijo goli in ostanejo v gnezdu od 11 do 12 dni.

Odrasle ptice jedo žuželke in njihove ličinke, pajke, mehkužce ter jagode. Pozno poleti in jeseni se izraziteje prehranjujejo tudi z drugim mehkim sadjem. Sadje dobivajo tudi mladiči: v poljski raziskavi so v njihovi prehrani potrdili plodove čremse in robidovja.

Med plenom mladičev v jugozahodni Poljski so bile tudi mravlje in nekateri hrošči, ki navadno živijo na tleh. Raziskovalci so v razpravi opisali iskanje hrane na tleh in v zraku ter odhode na bolj oddaljena prehranjevališča. Prisotnost muh in kožekrilcev v iztrebkih sama po sebi ne pove, ali so jih ptice ujele v letu: avtorji so navedli tudi možnost lovljenja teh žuželk pri nizkih temperaturah, ko so manj dejavne. Domnevali so še, da bi starši lahko nekatere velike ravnokrilce pred dostavo mladičem pripravili z odstranitvijo kril in nog.

Viri: Wikipedia contributors: Barred warbler, revizija 1360736333 · Wikipedia contributors: Sperbergrasmücke, revizija 258063158 · Orłowski, Wuczyński in Karg (2015): Effect of Brood Age on Nestling Diet and Prey Composition in a Hedgerow Specialist Bird, the Barred Warbler Sylvia nisoria

Kako so raziskovali prehrano mladičev

Orłowski, Wuczyński in Karg so prehrano preučevali v predgorju Sudetov na jugozahodu Poljske v sezonah 2006, 2007, 2008 in 2010. Zbrali so 101 vrečko iztrebkov iz 11 legel, med 4. junijem in 17. julijem. Nekatera legla so vzorčili več dni zapored. Število vzorcev zato ni število različnih mladičev, raziskava pa opisuje prehrano v tamkajšnji kmetijski krajini.

Vzorce so razdelili v tri starostne skupine. Pri mladičih, starih dva do tri dni, je bilo 17 vzorcev, pri štiri do šest dni starih 23 in v najstarejši skupini 61. Zadnja skupina je večinoma zajemala starost od sedem do devet dni, vključila pa je tudi deset vzorcev enega legla, katerega mladiči so bili ocenjeni na deset do dvanajst dni. Starost so ocenjevali s primerjavo telesne mase in razvoja perja z drugimi, individualno označenimi mladiči z istega območja. Skupinam so ustrezale telesne mase pod desetimi grami, od deset do petnajst gramov in nad petnajstimi grami.

Iztrebke so razdrobili in pregledali pod binokularnim mikroskopom pri 40-kratni povečavi. Plen so prepoznavali po ohranjenih delih, denimo pokrovkah hroščev, krilih, obustnih delih in nogah. Več različnih ostankov istega organizma v posameznem iztrebku so pri štetju združevali. Tako ugotovljeno število osebkov plena ne pomeni števila hranjenj, ki so jih opravili starši.

Skupaj so prepoznali 692 živalskih osebkov plena, za 661 pa so lahko pripisali maso. To je bila ocenjena suha masa, izračunana z uporabo podatkov o masah posameznih skupin plena. Povprečna ocenjena masa osebka plena je znašala 11,8 miligrama suhe mase, s 95-odstotnim intervalom zaupanja od 9,7 do 13,8 miligrama. Analiza iztrebkov lahko slabše zajame lahko prebavljiv plen, med drugim gosenice. Tudi ocenjena suha biomasa ne predstavlja dejanske sveže mase zaužite hrane, zlasti pri mehkih živalih z veliko vode.

Viri: Orłowski, Wuczyński in Karg (2015): Effect of Brood Age on Nestling Diet and Prey Composition in a Hedgerow Specialist Bird, the Barred Warbler Sylvia nisoria

Kaj se v prehrani spremeni z odraščanjem

Pajkovci, med katere so raziskovalci vključili pajke in suhe južine, so predstavljali 41,3 % vseh prepoznanih osebkov plena. Njihov številčni delež je bil največji pri najmlajših mladičih. Raziskovalci so plen razvrstili tudi po hitiniziranosti: med mehki plen so uvrstili pajkovce in ličinke, med močno hitiniziranega odrasle hrošče in majhne polžje hišice. Vmesno skupino so sestavljali dvokrilci, vrbnice, kožekrilci, stenice in ravnokrilci.

V vzorcih najmlajših, dva do tri dni starih mladičev niso našli hroščev. Njihovo število in ocenjena biomasa sta s starostjo naraščala, podobno tudi pri polkrilcih. Delež mehkega plena po številu in biomasi se je zmanjševal. To zmanjšanje deleža ni pomenilo statistično značilnega zmanjšanja njegovega absolutnega števila ali biomase. Mehki plen je ostajal sestavina prehrane tudi v najstarejši skupini.

Pri najstarejših mladičih je bila ocenjena skupna suha biomasa plena na vzorec skoraj šestkrat tolikšna kot pri najmlajših. Število osebkov plena in število njegovih taksonomskih skupin sta bila približno dvakrat večja. Gre za primerjavo vsebine iztrebkov med starostnimi skupinami, ne za meritev celodnevne količine hrane ali energije. Več prehranskih kazalnikov je bilo statistično povezanih tudi s pripadnostjo vzorca posameznemu leglu.

Avtorji spremembe razlagajo z rastjo mladičev in domnevno večjo sposobnostjo prebavljanja hitiniziranega plena. Prebavne učinkovitosti ali encimov niso neposredno merili. Predlagali so možnost razvojnega praga sredi gnezditvenega obdobja, po katerem bi mladiči lahko prejemali več težje prebavljive hrane. Obenem so zapisali, da bi za potrditev obstoja in časa takega praga potrebovali pogostejše meritve skozi razvoj. Odprto je ostalo tudi vprašanje, ali malo trdega plena pri najmlajših odraža prebavne omejitve ali posebne prehranske lastnosti mehkega plena, potrebne v zgodnjem razvoju.

Viri: Orłowski, Wuczyński in Karg (2015): Effect of Brood Age on Nestling Diet and Prey Composition in a Hedgerow Specialist Bird, the Barred Warbler Sylvia nisoria