Planinski orel v Sloveniji: prepoznava, prehrana in gnezdenje

Kje živi planinski orel v Sloveniji

DOPPS ga opisuje kot redkega gnezdilca z glavnino populacije v alpskem svetu. Med predalpskimi območji izpostavlja Idrijsko in Cerkljansko hribovje, med dinarskimi pa rob Trnovskega gozda in Nanos. Njegova slovenska razširjenost se tako ne konča na meji visokogorja. Posamične gnezdeče pare predstavlja tudi na Pohorju, v Škofjeloškem, Polhograjskem, Posavskem in Krimskem hribovju, v Kolpski dolini, na Snežniku ter Kraškem robu.

Za vrsto so značilna predvsem gorska območja, v nižinah je mnogo redkejša. DOPPS opisuje krepak let z globokimi zamahi dolgih in širokih peruti ter pogosto jadranje v paru nizko nad pobočji. Takrat orla preiskujeta širšo okolico območja, kjer gnezdita. Odrasle ptice se bolj ali manj stalno zadržujejo na istem območju, mladi osebki pa se do odraslosti klatijo in iščejo partnerja ter območje z gnezdiščem in hrano.

Viri: DOPPS — Orli in drugi · LIFE for Lifelines — Planinski orel

Odrasli in mladi orli

Opis projekta LIFE for Lifelines odrasle planinske orle predstavlja kot večinoma rjave, nedorasle ptice pa z več beline na krilih in repu. Nemška zvezna naravovarstvena služba BfN prepoznavo dopolni z dolgim repom in izrazito ukrivljenim zadnjim robom krila. V svoji predstavitvi navaja razpon kril od 190 do 210 centimetrov pri samcih ter od 215 do 230 centimetrov pri samicah, s sklicem na priročnik Mebsa in Schmidta iz leta 2014.

Projekt LIFE navaja telesno dolžino približno 90 centimetrov in razpon kril prek dveh metrov. V univerzitetni predstavitvi Animal Diversity Web, posodobljeni leta 2002, mlade ptice odraslo obarvanost pridobijo med četrtim in šestim letom starosti. Odrasle oči so temno rjave, rep pa sivorjav. Starostne spremembe perja potekajo dalj časa: belina mladostnega repa in peruti se razlikuje od skoraj enotne rjave obarvanosti odrasle ptice.

Viri: LIFE for Lifelines — Planinski orel · Animal Diversity Web — Aquila chrysaetos · BfN — Aquila chrysaetos, Steinadler

Lov in prehrana v alpskem svetu

Orla lahko jadrata nad pobočjem in s takšnim pregledovanjem preiskujeta širšo okolico gnezditvenega območja. DOPPS med alpskim poletnim plenom našteva svizce, mlade gamse in ovce, sicer pa različne sesalce in ptice. Projekt LIFE med plenom omenja tudi zajce in lisice. Njegova prehrana zato zajema več velikostnih skupin živali in je ni smiselno omejiti na eno domnevno glavno vrsto plena za vso Slovenijo.

Prehranjuje se tudi z mrhovino. Nemška služba BfN pri tamkajšnjih orlih posebej opisuje razliko med poletjem, ko so pomembni svizci, in zimo, ko več hrane predstavlja poginula divjad. Orel lovi s preže ali z nizkim preiskovalnim letom. Projekt LIFE for Lifelines opozarja na nevarnost zastrupljene mrhovine, ki je bila namenjena volkovom. Isti vir tako povezuje način prehranjevanja orla z nevarnostjo zastrupitve zaradi ravnanja, usmerjenega proti drugi živalski vrsti.

Viri: DOPPS — Orli in drugi · LIFE for Lifelines — Planinski orel · BfN — Aquila chrysaetos, Steinadler

Gnezdišča in selitev mladih ptic

Planinski orel za gnezdo navadno izbere nedostopno mesto v skalni steni. Slovenski priročnik Ptice Slovenije iz leta 2016 dodaja, da lahko gnezdi tudi na drevesu, čeprav je to redkejša možnost. To ga ločuje od ptic, ki so vezane izključno na drevesno krošnjo. V gorah so za gnezdenje pomembne skrite skalne police in razpoke, za lov pa okolica, ki jo lahko orel pregleduje v letu.

DOPPS opisuje precej stalno zadrževanje odraslih ptic na istem območju. Mladi orli se do odraslosti klatijo na velikih območjih in iščejo partnerja ter primeren prostor za gnezdenje in hrano. Nemški BfN časovnico dopolni: gnezditveno zrelost dosežejo pri štirih do petih letih, partnerska vez pa se lahko oblikuje že od drugega koledarskega leta. V njegovem regionalnem biološkem opisu se mladi po poletu še do oktobra ali dlje zadržujejo na ozemlju staršev.

Viri: DOPPS — Orli in drugi · DOPPS — Ptice Slovenije, mali priročnik · BfN — Aquila chrysaetos, Steinadler

Jajca, valjenje in mladiči

Priročnik Ptice Slovenije navaja eno leglo z dvema jajcema. Tudi BTO v svojem britanskem opisu kot tipično velikost legla navaja dve jajci, opazovani razpon pa je od enega do treh. Za valjenje je po podatkih te zbirke praviloma odgovorna samica, občasno sodeluje tudi samec. Tipično valjenje traja 43 do 45 dni. Mladiči se izvalijo nebogljeni in prekriti s puhom.

Britanska zbirka do zapustitve gnezda navaja 65 do 70 dni. Ti podatki opisujejo dolg razvoj mladičev v primerjavi z manjšimi pticami, ne koledarskega datuma za konkretno slovensko gnezdo. Zbirka prvo gnezdenje tipično postavlja pri štirih letih, običajno življenjsko dobo ptice, ki doseže gnezditveno starost, pa pri 23 letih. Pogoj dosežene gnezditvene starosti je pri razlagi te številke pomemben: vanjo ni zajeto povprečje preživetja vseh izvaljenih mladičev.

Ameriška služba U.S. Fish & Wildlife Service opisuje presledek od treh do petih dni med iznesenimi jajci in začetek valjenja že pri prvem jajcu. Animal Diversity Web v svoji predstavitvi iz leta 2002 dodaja opis jajčne lupine: umazano bela je z rjavimi ali rdečkastorjavimi pikami oziroma lisami. BTO v britanski zbirki navaja tipično velikost jajca 74 krat 58 milimetrov ter maso 142 gramov. Časovni razmik pri nesenju in zgodnji začetek valjenja pomenita, da se mladiči ne izvalijo vsi hkrati.

Viri: BTO — Golden Eagle BirdFacts · DOPPS — Ptice Slovenije, mali priročnik · Animal Diversity Web — Aquila chrysaetos · U.S. Fish & Wildlife Service — Golden Eagle

Kaj ogroža orla in kaj obravnava projekt LIFE

Projekt LIFE for Lifelines med pomembnimi tveganji opisuje izgubo življenjskega prostora in motenje okolice gnezdišč, med drugim pri turizmu ali plezanju. Omenja tudi zastrupljeno mrhovino in gradnjo vetrnic v njegovem življenjskem prostoru. Ti dejavniki zadevajo različne dele orlovega življenja: primerno območje za gnezdenje, varno iskanje hrane in prelete med kraji, ki jih uporablja.

Projekt zato obravnava zmanjševanje električnih udarov na neprimerno izoliranih električnih vodih ter trkov z neustrezno umeščenimi vetrnicami. Dolgoživost vrste in majhna populacija sta v opisu razlog, da je izguba posamezne ptice pomembna. To je usmeritev navedenega varstvenega projekta, ne zgolj splošen nasvet opazovalcem. Pri obiskovanju skalnega sveta je bistven njen poudarek na miru okoli gnezdišča; natančna mesta gnezd niso del tega javnega članka.

Viri: LIFE for Lifelines — Planinski orel

Slovenska raziskava preletov pri Nanosu

Pia Höfferle je v poročilu DOPPS iz novembra 2019 obravnavala potencialni vpliv načrtovane vetrne elektrarne Nanos na ptice. Raziskovalci so prelete spremljali iz popisne točke in zapisovali tako opazovanja kot pot leta ptic. Poročilo navaja 20 celodnevnih popisov in skupaj 132,75 ure opazovanja. V tabeli so datumi od avgusta 2018 do junija 2019, pri razporeditvi dela pa pojasnjuje poudarek na selitvenih obdobjih in odsotnost zimskih popisov.

Za planinskega orla je zapisano eno opazovanje enega osebka, s štirimi minutami zadrževanja v enem popisnem dnevu. Poročilo domneva, da lahko takšen prelet pomeni pot proti loviščem pri Nanosu. Ta razlaga je jasno predstavljena kot domneva raziskovalcev, osnovni rezultat pa ostaja zabeleženi prelet. Avtorica za obravnavani načrtovani poseg ocenjuje majhno verjetnost občasnih trkov in verjetno neznaten vpliv na tamkajšnjo populacijo. Ocena iz leta 2019 velja za presojani poseg in ni splošna ocena vseh slovenskih vetrnic.

Viri: Pia Höfferle — Raziskava potencialnega vpliva VE Nanos na ptice

Družinsko življenje in delo pri gnezdu

Univerzitetna zbirka Animal Diversity Web planinskega orla opisuje kot monogamno vrsto, pri kateri se vez med partnerjema lahko ohrani več let. V neselivskih populacijah se partnerja lahko zadržujeta skupaj tudi zunaj gnezditvenega obdobja. Pri gnezdu sodelujeta oba: obnavljata staro ali gradita novo gnezdo, pri čemer uporabljata veje in rastlinski material iz okolice.

Zbirka opisuje, da samica začne valiti po prvem iznesenem jajcu, zato se mladiči lahko izvalijo z večdnevnim presledkom. Starejši mladič je lahko precej večji od mlajšega in med mladiči lahko pride do pogina šibkejšega sorojenca. Oba starša prinašata hrano, v prvih tednih pa večino po tem opisu priskrbi samec. Samica je bolj neposredno vključena v valjenje in pokrivanje mladičev. Gre za splošni biološki opis vrste iz univerzitetne zbirke, ne za rezultat spremljanja enega slovenskega para.

U.S. Fish & Wildlife Service razvoj nadaljuje z obdobjem po prvih poletih. Mladi orli lahko gnezdo uporabljajo kot izhodišče še štiri do šest tednov, starša pa zanje še skrbita. Prvi polet zato ne prekine takoj navezanosti na gnezditveni prostor. Ameriška služba opisuje tudi ponovno izbiro partnerja, če eden od odraslih osebkov v paru pogine; dolgoletna vez tako ne izključuje nastanka novega para.

Viri: Animal Diversity Web — Aquila chrysaetos · U.S. Fish & Wildlife Service — Golden Eagle

Zlato zatilje, operjene noge in jadralni let

Ameriška služba U.S. Fish & Wildlife Service pojasnjuje značilno zlato obarvano perje na zadnjem delu glave in vratu. Preostalo odraslo perje je pretežno rjavo. Noge so operjene vse do stopal, stopala pa rumena. Pri mladih pticah opisuje bele lise na perutih in belino na osnovni polovici repa. Samice so večje od samcev, zato različna velikost dveh ptic sama po sebi še ne pomeni, da opazujemo dve vrsti orlov.

Let ni sestavljen samo iz zamahovanja. Orel izkorišča vetrovne tokove in dvigajoči se topli zrak, med jadranjem pa se lahko premika tudi nizko nad tlemi. Služba opisuje lov med letom in s preže: plen išče z vidom, nato se proti njemu hitro spusti. Za počitek lahko uporabi drevo, skalo ali tla. Ta splošni opis biologije pomaga razumeti razliko med orlom, ki visoko kroži, in ptico, ki se spušča nad lovno površino.

Po istem viru je kljun pri osnovi rumen, konica pa temna. Barvni prehod na kljunu dopolnjuje opis zlatih vratnih peres in rumenih stopal.

Viri: U.S. Fish & Wildlife Service — Golden Eagle

Več gnezd v istem območju in svatovski poleti

Nemška zvezna naravovarstvena služba BfN predstavlja večletno uporabo gnezd in možnost, da ima par več gnezd, med katerimi menjava. Pri gradnji sodelujeta oba partnerja. Skalna niša je pogosta izbira, pri drevesnih gnezdih pa nemški opis posebej omenja smreko in jelko. Gnezdo tako ni nujno nov objekt vsake pomladi: z dodajanjem materiala in dolgoletno uporabo lahko postaja večje.

Posebej zanimivi so valoviti svatovski poleti, pri katerih si sledijo krajši spusti in vzponi. BfN jih opisuje kot izrazite prikaze na začetku gnezditvenega obdobja, v nemškem opisu predvsem februarja in marca. Poleti za označevanje območja se lahko pojavljajo skozi leto. Ista predstavitev pojasnjuje razmerje med gnezdišči in lovišči v nemških Alpah: lovne površine so pogosto pri gozdni meji ali nad njo, gnezda pa nižje. To je regionalen primer prostorske organizacije orlovega življenja, ki dopolnjuje slovenski opis skalnih gnezdišč in širšega lovnega prostora.

Viri: BfN — Aquila chrysaetos, Steinadler

Natura 2000 in skalne soteske

Uradni slovenski portal Natura 2000 vrsto vodi s kodo A091. Med navedenimi območji so Julijci, Grintovci, Karavanke, Jelovica in Pohorje, pa tudi Banjšice, Vipavski rob, Kras, Kočevsko, Snežnik–Pivka, Posavsko hribovje in Breginjski Stol. Seznam lepo pokaže, da ime planinski orel ne zajema samo najvišjih slovenskih gora. Povezuje alpske in dinarske pokrajine ter območja s skalnimi stenami in primerno okolico.

Notranjski regijski park ga omenja tudi pri predstavitvi sotesk Iške in Zale. Ti soteski sta zarezani v karbonatno skalovje na severnem delu parka; skalne stene in gozdnata pobočja sestavljajo razgiban prostor. V opisu ptic nad stenami park poleg planinskega orla izpostavlja sokola selca in krokarja. Gre za predstavitev tamkajšnjega živalskega sveta, zato članek ne navaja mesta posameznega gnezda. Bralcu ponuja pregled pokrajine, v kateri je prisotnost te velike ujede dokumentirana v uradni predstavitvi parka.

Viri: Natura 2000 — Aquila chrysaetos A091 · Notranjski regijski park — Soteska Iške in Zale