Pogrebec: prepoznavanje, življenjski prostor in razvoj

Barva kril in prepoznavanje

Zgornja stran kril in telo sta temno rjava. Ob zunanjem robu kril poteka širok rumenkast pas, tik ob njem pa je niz modrih peg. Barva roba se spreminja s starostjo: pri osebkih, ki so prezimili, postane bel. Na zgornjem robu sprednjih kril je ozek bel marmoriran vzorec, ki ga pri zunanjem kotu prekinjata dve oglati rumenkasti lisi. Spodnja stran kril je pretežno temna, razen širokega svetlega roba; od blizu se na rjavi podlagi pokažejo nepravilne črne črte. Samci in samice so enako obarvani.

Viri: Notranjski regijski park · Sodelavci Wikipedije: Nymphalis antiopa

Gozd in gibanje

Pogrebec živi v listnatih in mešanih gozdovih ter se večino časa zadržuje v krošnjah listavcev. V Sloveniji ga srečujemo zlasti v sredogorju, pa tudi v nižjih in višjih legah. Ker večinoma leti nad tlemi, ga je težje opaziti kot vrste, ki se pogosto zadržujejo na cvetju. Je dober letalec in se lahko pojavi tudi daleč od kraja razvoja. Samec na primernem prostoru brani območje in odganja vsiljivce.

Med mirovanjem zapre krila, tako da navzven pokaže temno spodnjo stran. Na temnem deblu je zato veliko manj opazen kot med letom ali ogrevanjem z razprtimi krili. Razlika med obema pogledoma je pri tej vrsti posebej izrazita.

Viri: Notranjski regijski park · Sodelavci Wikipedije: Nymphalis antiopa

Prehrana odraslih in gosenic

Odrasli pogrebci cvetove obiskujejo le redko. Pogosteje jih lahko opazimo na vlažnih tleh ob potoku ali gozdni cesti, kjer srkajo vodo z raztopljenimi minerali. Odrasli se hranijo tudi z drevesnim sokom, zrelimi in odpadlimi plodovi ter sladkimi izločki listnih uši. Gosenice jedo liste hranilnih rastlin iz rodov vrb, brez in topolov. Njihov razvoj je zato vezan na rastline, na katerih lahko najdejo hrano.

Viri: Notranjski regijski park · Sodelavci Wikipedije: Nymphalis antiopa

Gosenice in prezimeli odrasli

Samica jajčeca odlaga v skupinah okoli vejic hranilnih rastlin, pozneje v sezoni tudi na liste. Gosenice imajo temno telo z bodičastimi izrastki, belimi pikami in nizom rdečkastih peg po hrbtu. Živijo in se hranijo v skupinah, pred zabubljenjem pa se razidejo. Gosenica zato ni podobna temnemu odraslemu metulju s svetlim robom kril.

V slovenskem opisu se nova generacija pojavlja junija in julija. Odrasli nato prezimijo in naslednje leto letajo od marca do junija. Za zimsko zavetje uporabljajo drevesne votline ali prostor pod odstopajočim lubjem. Ob ugodnem vremenu lahko postanejo dejavni, še preden povsem skopni sneg.

Svetli rob se s starostjo obrabi in zbledi, zato je pri prezimelih osebkih pogosto bolj bel kot pri svežih. Zgodnjepomladanski metulj torej ni nujno nov izlegli osebek: lahko je preživel prejšnje poletje, jesen in zimo.

Viri: Notranjski regijski park · Sodelavci Wikipedije: Nymphalis antiopa