Veliki lepotec: prepoznavanje in način življenja

Kako ga prepoznamo

Na sprednjih krilih so črne lise različnih oblik in velikosti. Sprednja krila imajo temno obrobo, na zadnjih krilih pa črni robni pas krasijo modre pege. Tudi zadnji par je zgoraj rjasto oranžen, vendar ima po eno črno liso. Temna robna proga je jasno ločena od oranžne sredine in prav tako posejana z modrimi pegami. Spodnja stran kril je temno rjava in bledo rumenkasta, z vzorcem črnih črtic in prog. Takšna obarvanost je precej manj vpadljiva od zgornje.

Samca in samico je po barvi težko ločiti, saj sta obarvana enako. Samica je nekoliko večja. Veliki lepotec je na prvi pogled podoben drugim oranžno obarvanim pisančkom, zato so pri prepoznavanju uporabni velikost, vzorec črnih lis ter oranžna osnova zadnjih kril. Od podobnega malega lepotca se loči tudi po bolj oranžni osnovi zadnjih kril.

Viri: Notranjski regijski park · Sodelavci Wikipedije: Nymphalis polychloros

Kje živi

Veliki lepotec je toploljubna vrsta. Najraje se zadržuje na osončenih mestih v krajini, kjer se prepletajo travniki, sadovnjaki, njive, mejice in manjši gozdovi. Takšen preplet odprtih površin in dreves mu ustreza bolj kot enotna, strnjena krajina. Ker dobro leti, ga je mogoče srečati tudi zunaj teh najprimernejših mest.

V Sloveniji ga povezujemo predvsem s toplimi nižjimi predeli. Uporablja tudi odprte gozdove, gozdne robove in jase ter območja z raztresenimi drevesi. Osončena debla lahko služijo kot mesta za počitek in ogrevanje.

Viri: Notranjski regijski park · Sodelavci Wikipedije: Nymphalis polychloros

Kaj jedo odrasli metulji in gosenice

Odrasli veliki lepotci le redko obiskujejo cvetove. Pogosteje jih lahko opazimo na nagnitem, prezrelem sadju, ki je njihova najljubša hrana, ali na vlažnih tleh, kjer srkajo vodo z raztopljenimi minerali. Hranijo se tudi z drevesnim sokom in mano, sladkim izločkom rastlinskih sesalcev, kakršne so listne uši. Odrasle živali se torej prehranjujejo z različnimi sladkimi ali z minerali bogatimi viri, ne le s cvetnim nektarjem.

Gosenice se razvijajo na različnih listavcih. Med gostiteljskimi drevesi so vrbe, bresti in topoli, pa tudi hruške in jablane. Uporablja tudi jerebike, gloge in češnje. Gosenice se hranijo z listjem, odrasli metulji pa iščejo predvsem drevesne sokove in prezrelo sadje.

Viri: Notranjski regijski park · Sodelavci Wikipedije: Nymphalis polychloros

Prezimeli metulj in skupina gosenic

Veliki lepotec prezimi kot odrasel v suhem, temnem zavetju, denimo v drevesni votlini ali gospodarskem poslopju. Prezimele metulje lahko ob ugodnem vremenu opazimo že pozimi oziroma zgodaj spomladi. Po prezimovanju se parijo in samica jajčeca razporedi v pas okoli vejice hranilnega drevesa.

Gosenice se hranijo skupinsko in lahko z zgornjih vejic objedajo veliko listja. Pred zabubljenjem se pritrdijo na svileno podlago, buba pa visi z zadnjim delom. Je sivorjava z rahlim srebrnkastim leskom. Poletni odrasli iščejo predvsem s sladkorjem bogato hrano, kakršna sta drevesni sok in fermentirano sadje.

Prezimovanje odraslih pojasni, zakaj spomladanski in poletni lepotec nista nujno iz istega svežega izlega. Pri opazovanju so zanimivi tako živahna zgornja stran razprtih kril kot temna, manj opazna podoba metulja, ki krila zapre ob deblu.

Viri: Sodelavci Wikipedije: Nymphalis polychloros