Polarni slapnik: jezerski gnezdilec v zimskem perju

Siva glava in črno grlo v svatovskem perju

Polarni slapnik meri približno od 63 do 75 centimetrov, razpon njegovih peruti pa je od 100 do 122 centimetrov. Je nekoliko večji od rdečegrlega slapnika in občutno manjši od velikih vrst, kot je ledni slapnik. Samec in samica sta po obarvanosti podobna, zato spolov na vodi ne ločujemo po drugačnem barvnem vzorcu.

V svatovskem perju sta glava in zadnja stran vratu sivi. Brada, grlo in sprednji del vratu so črni ter ostro omejeni. Ob straneh vratu potekajo tanke črne in bele proge. Temen hrbet nosi urejene vrste velikih belih pravokotnikov, ki so izraziti tudi na črnikasti zgornji strani peruti.

Prsi in trebuh so beli, belina pa sega tudi na zadnji del bokov. Kljun je temen, raven in razmeroma močan. Temne noge ter plavalna kožica povezujejo njegovo zgradbo z življenjem v vodi. V bližnjem pogledu je opazna tudi rdečkasta šarenica odrasle ptice.

Viri: Sodelavci Wikipedije: Black-throated loon · Sodelavci Wikipedije: Prachttaucher

Zimska ptica nima črnega grla

V zimskem perju izginejo izraziti svatovski vzorci hrbta in črna lisa na sprednji strani vratu. Zgornja stran je pretežno enotno temno siva. Teme, zadnji del vratu in njegove stranice ostanejo sivi, spodnja stran obraza, brada, grlo in sprednji del vratu pa so beli.

Sive stranice vratu so proti belemu sprednjemu delu pogosto obrobljene s temnejšim pasom. Kljun je svetlejši kot med gnezdenjem, vendar ima temen zgornji rob. Takšna ptica je videti precej drugačna od poletnega slapnika z belimi pravokotniki. Pri določanju je zato poleg vrste pomembno prepoznati tudi sezonsko perje.

Mladič spominja na odraslega v zimskem perju, vendar je bolj sivorjav. Svetli robovi zgornjih krovnih peres ustvarijo drobno valovit oziroma luskast vzorec. Njegovo oko je bolj rjavo. Tudi na spodnji strani obraza in sprednjem delu vratu je lahko prisoten razpršen rjavkast ton.

Viri: Sodelavci Wikipedije: Black-throated loon · Sodelavci Wikipedije: Prachttaucher

Kako ga ločimo od rdečegrlega slapnika

V zimskem in mladostnem perju je možna zamenjava z rdečegrlim slapnikom. Polarni ima nekoliko močnejši in ravnejši kljun, glavo pa navadno drži bolj vodoravno. Na vratu je belina omejena predvsem na sprednji del in približno polovico stranic, pred očesom pa nima izrazite bele površine.

Uporaben znak je bel predel zadnjih bokov ob vodni gladini. Zgornja stran zimskega polarnega slapnika je tudi bolj enotna. Noben od teh znakov ne zahteva poletnega črnega grla, zato so uporabni prav pri pticah zunaj gnezditvene sezone. Pri oddaljeni ptici je vredno skupaj opazovati držo glave, kljun, obraz in belino bokov.

Viri: Sodelavci Wikipedije: Prachttaucher

Vzlet z vodne gladine in hiter raven let

Polarni slapnik za vzlet potrebuje daljši zalet po vodi, navadno proti vetru. Z nogami stopica oziroma teče po gladini, dokler ne dobi dovolj hitrosti. V zraku lahko sprva spominja na veliko raco, vendar ga nazaj iztegnjene noge in stopala naredijo daljšega in na videz kratkoperutega.

Let je hiter, raven in podprt s hitrimi zamahi. Smer spreminja v širših lokih, ne z nenadnimi ostrimi obrati. Pogosto leti sam, tudi partnerja pa lahko med letom ohranjata medsebojno razdaljo in različni višini.

Na kopnem se premika težko. Lahko drsi po trebuhu, se potiska z nogami in si pomaga s perutmi. V vodi je bistveno spretnejši. Ob nevarnosti se lahko potopi niže v gladino, tako da nad njo ostaneta le ozek pas hrbta in vrat z glavo. Spi na vodi, glavo pa nasloni na hrbet.

Viri: Sodelavci Wikipedije: Prachttaucher

Daleč slišni žvižgi na gnezditvenem območju

Na gnezditvenih območjih se polarni slapniki oglašajo z močnimi, ritmičnimi žvižgajočimi klici. Ti se lahko nizajo v ponavljajoče se zaporedje, podobno »klooi-ko«. Za označevanje območja uporablja glas tudi kot odgovor na sosednjo ptico. Območnega vedenja zato ne sestavlja samo plavanje po delu jezera.

Med drugimi glasovi so zavijajoči klici ter hripavi, škripajoči ali krokarju podobni zvoki. Opozorilni glas je oster. Redkejši klic med letom lahko spominja na gosje oglašanje. Glasovna dejavnost na severu poteka v razmerah dolgih poletnih dni, ko so ptice lahko dejavne skoraj ves dan, vmes pa večkrat počivajo.

Viri: Sodelavci Wikipedije: Black-throated loon · Sodelavci Wikipedije: Prachttaucher

Jezera tundre, tajge in gozdne krajine

Gnezditveni areal obsega sever Evrope in velik del severne Azije. V Evropi vključuje sever Škotske, Skandinavijo, severno Baltiko in Rusijo. Obširna jezerska območja tundre in tajge ponujajo odprto vodo za gibanje in iskanje hrane ter obrežje za ureditev gnezda.

Za gnezdenje uporablja predvsem srednje velika in velika jezera. V ustreznih razmerah lahko naseli tudi manjša vodna telesa ali počasi tekoče odseke stepskih rek. Na jugu areala sega v drugačne pokrajine; v Altaju in Sajanu so navedena gnezdišča tudi na višinah približno od 2100 do 2300 metrov.

Gnezditveno jezero in prostor hranjenja nista vedno povsem ista. Slapnik lahko hrano išče na drugem delu istega jezera ali odleti na bližnjo vodo. Kljub temu rad uporablja gnezditvena jezera, na katerih lahko tudi lovi. Negnezdeče odrasle in še spolno nezrele ptice lahko poletje preživijo na morju.

Viri: Sodelavci Wikipedije: Prachttaucher

Ribe lovi pod vodo

Glavnino hrane sestavljajo manjše ribe. V morju lovi med drugim sledom podobne ribe, glavače in druge obalne vrste, v sladkih vodah pa ostriže, postrvi ter različne krapovce. Ulov z močnim stiskom kljuna usmrti. Poleg rib uživa tudi rake, mehkužce in občasno žabe; med vzrejo mladičev so lahko pomembni drobni vodni nevretenčarji.

Plen išče pod vodno gladino. Sposoben je daljših potopov, vendar čas pod vodo ni pri vsakem lovu enak. Uspeh lova je povezan z razpoložljivostjo in velikostjo plena v posamezni vodi.

Viri: Sodelavci Wikipedije: Prachttaucher

Majhen mladič potrebuje ustrezno majhen plen

V raziskavi na 23 škotskih gnezditvenih jezerih so primerjali razpoložljiv plen in hranjenje mladičev. V prvih osmih dneh so mladiči zavračali kose, daljše od 70 milimetrov. Kjer so bile na voljo manjše ribe, so jedli predvsem zetke ali pisance; na jezerih brez takih rib so pomembno vlogo prevzele ličinke enodnevnic.

Starši so uporabljali dva načina hranjenja. Pri prvem so lovili stran od mladičev in jim plen prinašali nazaj. Pri drugem so mladiči spremljali odrasle med lovom. Prinašanje plena od drugod je bilo najpogostejše pred četrtim dnem. Z rastjo je prehrana mladičev postajala bolj podobna prehrani odraslih.

Viri: Jackson (2003): plen in hranjenje polarnih slapnikov na Škotskem

Par se vrača na isto vodo

Polarni slapniki oblikujejo trajnejše parne vezi in se lahko leto za letom vračajo na isto gnezditveno vodo. Občasno uporabijo celo isto gnezdišče. Pri razkazovanju plavata partnerja z iztegnjenima vratovoma in sklonjenima glavama, lahko dvigujeta sprednji del telesa ali se pljuskajoče potapljata.

Dvorjenje vključuje tudi skupno potapljanje in pomočanje kljunov v vodo. Parjenje poteka na obrežju. Pri gradnji sodelujeta obe ptici, večji delež pa opravi samica. Začetek gnezdenja je odvisen od geografske širine in pomladnih razmer: v južnejšem delu areala se lahko začne aprila, daleč na severu pa šele po odtajanju jezer.

Viri: Sodelavci Wikipedije: Prachttaucher

Gnezdo tik ob vodnem robu

Najznačilnejše mesto za gnezdo je obala jezera tik ob vodi. Gnezdo lahko leži le od 30 do 50 centimetrov od roba. Sestavljajo ga stebla, listi, korenike in drug rastlinski material. Do njega lahko vodi opazna stezica z obale.

Nekatera gnezda so nameščena med šopi vodnega rastlinja v plitvini. Njihova osnova lahko počiva na dnu ali jo deloma zadržujejo okoliška stebla. Na velikih jezerih s trstičjem uporabljajo tudi nakopičeno staro in polomljeno trstje. Povsem plavajoča gnezda so redka.

Običajno izleže dve olivnorjavi do temnorjavi jajci s temnimi lisami. Valita oba starša, vendar več časa samica. Valjenje traja približno od 27 do 30 dni in se začne po prvem jajcu, zato se mladiča ne izvalita nujno hkrati. Na leto vzredijo največ eno leglo, zgodaj izgubljena jajca pa lahko nadomestijo z novim poskusom.

Viri: Sodelavci Wikipedije: Prachttaucher

Plavajoči mladiči in daljša starševska oskrba

Mladiče hranita oba starša. Prve dni jih tudi grejeta v zavetju gnezda. Med pomanjkanjem hrane je lahko tekmovanje med sorojencema izrazito in pogosto preživi le eden.

Približno pri petih tednih lahko že sami lovijo hrano, sposobnost letenja pa dosežejo pri starosti okoli dveh mesecev. Začetek samostojnega lovljenja zato predhodi prvemu poletu. Mladič med rastjo prehaja od drobnega plena k večjim ribam, ki sestavljajo večino prehrane odraslih.

Viri: Sodelavci Wikipedije: Prachttaucher · Jackson (2003): plen in hranjenje polarnih slapnikov na Škotskem

Dvig gladine lahko poplavi jajca

Gnezdo tik ob vodi je občutljivo za nihanje gladine. Švedska raziskava je leta 1996 zajela 49 parov na 43 jezerih. Poplavljanje je bilo najpomembnejši ugotovljeni vzrok gnezditvenega neuspeha. Deževje je pomembno spreminjalo gladino, uravnavanje vode za hidroenergijo pa je lahko predstavljalo dodatno obremenitev.

V sistemu Fegen–Svansjöarna so med letoma 1997 in 2000 poskušali med valjenjem ohraniti stabilno gladino. Tam v tem obdobju niso ugotovili izgube gnezd zaradi poplavljanja. Stabilnejša voda med valjenjem je zato pomemben ukrep za zmanjševanje ene od nevarnosti za obrežna gnezda.

Viri: Hake in sodelavci (2005): nihanje gladine in uspeh gnezdenja

Selitev do morja in gost na Cerkniškem polju

Iz gnezditvenega prostora odhaja predvsem avgusta in septembra. Evropske ptice prezimujejo ob Baltiku, Severnem morju ter atlantski obali od Norveške do Biskajskega zaliva, pa tudi v severnem Sredozemlju in na Črnem morju. Na selitvi se pojavljajo tudi na večjih celinskih jezerih in v rečnih dolinah.

V srednjeevropski notranjosti ga najpogosteje beležijo pozno jeseni in pozimi, predvsem od novembra do februarja, redkeje med vračanjem aprila in maja. Na severna gnezdišča prihaja od aprila do junija. Med pomembnimi območji spomladanskega prehoda so Baltik, Riški zaliv, severovzhodna Poljska, zahodna Ukrajina in Moldavija.

Viri: Bordjan (2012): vodne ptice in ujede Cerkniškega polja · Sodelavci Wikipedije: Prachttaucher

Ribiške mreže, nafta in motnje ob gnezdu

Za odrasle ptice so nevarne ribiške mreže, v katere se lahko ujamejo med potapljanjem. Na morju jih ogroža onesnaženje z nafto. Slapnik je zato odvisen tudi od razmer zunaj gnezditvenega jezera, saj preživi del leta na obali ali na poteh med različnimi vodami.

Na gnezditvenih območjih lahko človekovo približevanje povzroči, da odrasla ptica zapusti gnezdo. Takrat postanejo jajca dostopnejša plenilskim pticam, med njimi večjim galebom in govnačkam. Mir ob gnezdu je zato pomemben tudi za prikritost legla, ne zgolj za nemoteno valjenje.

Viri: Sodelavci Wikipedije: Prachttaucher