Pomladanski zemeljski čmrlj: zgodnja družina z oranžno konico zadka

Črn kožuh, rumene proge in oranžen zaključek

Matica ima rumen ovratnik na sprednjem delu oprsja in rumen pas na zadku. Končni del zadka je rdečkasto oziroma oranžno poraščen. Delavke imajo podobno osnovno podobo, vendar je rumeni zadkov pas lahko slabo razvit ali povsem manjka. Različno močna obarvanost zato sama po sebi še ne pomeni, da gledamo drugo vrsto čmrlja.

Samci so pogosto izraziteje rumeni. Rumena je širša čez oprsje, sega po sprednjem delu zadka in se pojavlja tudi na glavi. Prav rumenkasta obrazna poraščenost dopolnjuje oranžno konico zadka. Matica, delavka in samec iste vrste torej niso tri povsem enake pomanjšane ali povečane kopije, ampak se razlikujejo v velikosti in razporeditvi svetlih dlak.

Matice so dolge približno petnajst do sedemnajst milimetrov, delavke okoli deset do štirinajst, samci pa približno enajst do trinajst milimetrov. Vrsta zato sodi med manjše čmrlje. Zlasti prve delavke so lahko drobne. Zaobljena glava in razmeroma kratek rilček dopolnjujeta videz, pri katerem je telesna poraščenost na prvi pogled izrazitejša od samega obrisa zunanjega skeleta.

Nemški vrstni pregled opozarja tudi na možnost zamenjave z vrsto Bombus soroeensis. Barva in telesna velikost zato ne delujeta kot samostojen ključ za vsako fotografijo. Pri primerjavi je treba gledati več telesnih predelov hkrati. Drobna delavka z manj rumene barve je lahko zahtevnejša za določanje kot večja matica z dobro razločnimi pasovi.

Viri: Early bumblebee – angleška Wikipedija, različica 1354640414 · Wiesenhummel – nemška Wikipedija, različica 267944560 · Crowley, Sivell, Sivell in sodelavci (2023): The genome sequence of the Early Bumblebee, Bombus pratorum

Gozdni robovi, vrtovi in gnezditvene votline

Vrsta je razširjena po velikem delu Evrope in sega proti bližnjemu vzhodu. V evropskih opisih jo povezujejo s svetlimi gozdovi, travniki, parki, grmišči in vrtovi. Ime zato ne označuje živali, ki bi bila omejena na en sam tip travnika. Razporeditev hrane in zavetij je lahko ugodna tudi v krajini, ki vključuje človekova naselja.

Gnezdo lahko nastane pod zemljo ali nad njo. Med opisanimi mesti so zapuščeni rovi malih sesalcev, drevesne votline ter ptičje gnezdilnice. Tudi različni načini poimenovanja poudarjajo samo del takšnih možnosti. Zemeljski čmrlj zato ni dokaz, da bo vsaka njegova družina uporabljala enako globok podzemni rov ali gnezdila izključno v tleh.

V britanskih raziskovalnih povzetkih je njegova številčnost povezana tudi z deležem vrtov in vrtičkov v okoliški pokrajini. To je ugotovljena povezava v tamkajšnjem gradivu, ne zagotovilo uspeha vsakega posameznega vrta. Vrstni pregled poudarja predvsem širok izbor prostorov, v katerih lahko najde cvetje in primerno votlino za nastanek nove družine.

Viri: Early bumblebee – angleška Wikipedija, različica 1354640414 · Wiesenhummel – nemška Wikipedija, različica 267944560 · Crowley, Sivell, Sivell in sodelavci (2023): The genome sequence of the Early Bumblebee, Bombus pratorum

Matica na začetku opravlja več različnih nalog

Letni krog se začne z mlado matico, ki je preživela mirovanje in išče ustrezno gnezditveno mesto. V začetku še nima skupine delavk, ki bi ji prinašala hrano. Sama oblikuje prve dele gnezda, pripravi hrano iz medičine in peloda ter odloži jajčeca. Ustanavljanje družine je zato drugačno življenjsko obdobje kot poznejše bivanje v številčnejši skupnosti.

Iz jajčec se razvijejo ličinke, sledijo bube in odrasle delavke. Z njihovim pojavom se razporeditev dela spremeni. Delavke prevzemajo nego zalege in nabiranje hrane, matica pa se lahko bolj posveti odlaganju jajčec. Gnezdo tako iz začetne naloge ene same samice postane prostor sodelovanja več osebkov z različno vlogo pri nadaljnjem razvoju družine.

Vrstni opisi posebej poudarjajo, da se nekatere delavke odpravijo po hrano že kmalu po izletu iz bube, druge pa ostajajo v gnezdu. Manjše so lahko bolj povezane z notranjimi opravili. Zato sam pogled na število čmrljev na cvetovih ne pokaže vseh članic družine: del njenega delovanja ostaja skrit ob zalegi in zalogah hrane.

Viri: Early bumblebee – angleška Wikipedija, različica 1354640414 · Wiesenhummel – nemška Wikipedija, različica 267944560

Zakaj ga povezujemo z zgodnjo pomladjo

Britanski vrstni pregledi navajajo zelo zgodnje pojavljanje, v milejših predelih že februarja, širše pa značilno dejavnost od pomladi proti začetku poletja. Teh mesecev ne smemo brez prilagoditve preslikati na vsako slovensko nadmorsko višino in vremensko leto. Poudarjajo pa razmeroma zgoden začetek v primerjavi s številnimi drugimi čmrljimi vrstami istega območja.

V britanskem gradivu se lahko spolni osebki pojavijo že po približno treh mesecih od ustanovitve. Samci prvega kroga so opisani od maja, nove matice od junija. Družine so navadno manjše; v vrstnem pregledu pogosto ostanejo pod stotimi delavkami. Velika velikost družine in hiter razvoj zato nista isto, saj se lahko majhna družina zgodaj preusmeri v razmnoževanje.

V toplejših delih Britanije so opisani tudi drugi razvojni krogi v istem letu, medtem ko proti severu prevladuje en sam. To je pomembna razlika v življenjski prilagodljivosti vrste. Možnost dveh krogov ne pomeni obveznega dvojnega razmnoževanja povsod ali podatka, da ga imajo vse slovenske družine. Razvojni koledar je povezan tudi z razmerami posameznega območja.

Viri: Early bumblebee – angleška Wikipedija, različica 1354640414 · Crowley, Sivell, Sivell in sodelavci (2023): The genome sequence of the Early Bumblebee, Bombus pratorum

Pelod in medičina nista enaka izbira

Čmrlj zbira hrano na številnih rastlinah. Pri pelodu so raziskovalci ugotovili prednost metuljnic, izbor cvetov za medičino pa je širši. Izraza izbirčen in neizbirčen zato nista dovolj brez podatka, katero hrano obravnavamo. Ista žival lahko pri enem viru pokaže izrazitejšo usmerjenost, pri drugem pa obiskuje več različnih cvetov in rastlinskih skupin.

V strokovnem genomskem vrstnem uvodu so med pomembnimi viri medičine navedeni črni trn, robide in maline. Poudarjena je tudi vloga pri opraševanju jagodičja. To povezuje njegov zgodnji razvoj z rastlinami, ki cvetijo v pomladnem ali zgodnjem poletnem delu leta. Cvetenje različnih grmov zato sodeluje pri prehranski ponudbi, ki jo družina uporablja med rastjo in nastajanjem novih matic.

Nemški pregled dodatno našteva obiskovanje ribeza, kosmulje, detelj, mrtvih kopriv in drugih cvetočih zelišč ter grmov. Hrana tako ni omejena samo na gojeno sadje ali samo na divje rastline. V krajini lahko različni cvetovi zaporedno zagotavljajo vire. Za posamezen obisk pa sta pomembna tudi dosegljivost cvetnega dela in razmeroma kratek rilček čmrlja.

Viri: Early bumblebee – angleška Wikipedija, različica 1354640414 · Wiesenhummel – nemška Wikipedija, različica 267944560 · Crowley, Sivell, Sivell in sodelavci (2023): The genome sequence of the Early Bumblebee, Bombus pratorum

Kaj se je zgodilo v spremljanem slovenskem gnezdu

V slovenski raziskavi se je matica v gnezdilnico naselila konec marca 2017. Prve nove matice so se pojavile v drugi polovici maja, stara matica pa je poginila v začetku junija. Največje zabeleženo število delavk je bilo okoli sto. Povprečna temperatura zalege v ustaljenem obdobju je dosegala 31,9 stopinje Celzija, ob upadanju pa se je zmanjšala.

Podatek o gnezdu poveže časovno zgodnost z dogajanjem ob zalegi. Toplota ni zgolj temperatura zraka na cvetu, ampak razmera v prostoru razvoja potomcev. Vendar meritev ene opazovane družine ne predstavlja natančne temperaturne zahteve za vse osebke vrste. Ugotovitve so del širšega spremljanja več vrst, pri katerem so raziskovalci ločevali začetno rast, ustaljeno delovanje in upadanje družin.

Viri: Janez Grad in Anton Gradišek (2018): Bumblebee brood temperature and colony development: a field study

Samci, nove matice in prezimovanje

Proti poznejšemu delu kroga nastajajo samci in mlade matice. Samci zapustijo gnezdo zaradi iskanja partnerk in ne opravljajo enakega dela kakor delavke, ki hranijo družino. Nove matice po parjenju in pripravi zalog predstavljajo povezavo do prihodnje sezone. Staro gnezdo se zato ne ohranja v nespremenjeni sestavi skozi vsa zaporedna leta.

Mlade matice si pred mirovanjem ustvarijo energijske zaloge ter poiščejo zaščiten prostor v zemlji. Zgodaj razvite lahko v mirovanje preidejo prej kot matice nekaterih drugih čmrljev. Pomladanski pojav ene velike samice je tako lahko začetek povsem nove družine, ne dokaz, da se je celotno lansko gnezdo prebudilo in skupaj nadaljuje z nabiranjem hrane.

Pri tej vrsti je opisan tudi odnos z gozdnim kukavičjim čmrljem Bombus sylvestris. Kukavičja samica uporablja gostiteljsko družino in njeno delovno silo za lasten razvoj potomcev. Vzpostavljena skupnost zato ni zaprta samo za člane ene vrste. Poleg hrane in vremena lahko na njen potek vplivajo tudi druge žuželke, ki izkoriščajo njeno zalego in oskrbo.

Viri: Early bumblebee – angleška Wikipedija, različica 1354640414 · Wiesenhummel – nemška Wikipedija, različica 267944560

Družina ni skupina samih matic

V večjem gnezdu srečamo različno stare osebke. Matica še odlaga jajčeca, delavke oskrbujejo zalego, samci pa se pripravljajo na odhod. Družbeno življenje zato ne pomeni, da vsak odrasel čmrlj opravlja vsako opravilo. Še posebej mlade matice, namenjene naslednjemu krogu, nimajo enake vloge kakor delavke, ki s ponavljajočimi se izleti vzdržujejo trenutno gnezdo.

Delavke se sicer ne razvijejo v nove matice, lahko pa odlagajo neoplojena jajčeca, iz katerih nastanejo samci. V poznejšem delu družinskega kroga se zato pojavljajo tudi nasprotja glede razmnoževanja. Vrstni opis omenja agresivne stike in uničevanje jajčec. To dopolnjuje sliko sodelovanja: iste živali, ki skupaj skrbijo za gnezdo, nimajo vedno povsem enakih razmnoževalnih interesov.

Pri mladih maticah priprava na mirovanje vključuje nalaganje maščobnih in sladkornih zalog. Zgodnje končanje poletne dejavnosti zato ni nujno posledica izginotja vrste iz okolice. Del prihodnje generacije je lahko že skrit v zaščitenih prezimovališčih. Njeno navzočnost opazimo ponovno ob naslednjem začetku dejavnosti, ko se začne iskanje novega prostora za družino.

Viri: Early bumblebee – angleška Wikipedija, različica 1354640414

Kaj je prineslo branje dednega zapisa

Raziskava Crowleyja in sodelavcev iz leta 2023 je sestavila referenčni genom iz samice, ujete v britanskem gozdu Wytham Woods avgusta 2019. Sestavljeni zapis obsega približno dvesto petinosemdeset milijonov baznih parov. Večji del so razporedili v osemnajst kromosomskih sestavov, kar raziskovalcem omogoča urejenejše primerjanje dednega gradiva, namesto uporabe številnih med seboj nepovezanih drobcev.

V genomu so označili trinajst tisoč sedemsto šestinštirideset genov, ki kodirajo beljakovine, ter sestavili tudi mitohondrijski zapis. Takšno gradivo pomaga pri prihodnjih raziskavah družbenega življenja, prehranjevalnega vedenja in razmnoževalnega razvoja. Samo število genov pa ni meritev inteligence ali opraševalske uspešnosti posameznega čmrlja in ne pove velikosti njegove družine.

Referenčna samica je bila britanska, ne slovenska. Genomski zapis zato dopolnjuje poznavanje vrste, ne nadomešča terenskega spremljanja njenih lokalnih populacij. Skupaj s podatki o cvetju, gnezdih in letnem krogu omogoča povezovanje različnih ravni raziskovanja: od vidnih oranžnih dlak na zadku do dednih osnov razvoja in delovanja družine.

Viri: Crowley, Sivell, Sivell in sodelavci (2023): The genome sequence of the Early Bumblebee, Bombus pratorum