Vrtni čmrlj: dolga glava, dolg rilček in beli konec zadka

Rumena pasova na oprsju in bel zadnji del

Na prednjem in zadnjem robu oprsja ima zlato rumen pas, med njima pa široko črno polje. Rumeno je poraščen tudi prvi zgornji člen zadka. Sredina zadka je temna, konec pa bel. Razporeditev je uporabnejši znak kot zgolj vtis rumeno-črne žuželke: pri opazovanju je pomembno ugotoviti, kateri pas leži še na oprsju in kateri že na zadku.

Nemški vrstni opis za matice navaja dolžino osemnajst do šestindvajset milimetrov, za delavke enajst do šestnajst, za samce trinajst do petnajst milimetrov. Največji razpon kril matice doseže približno štirideset milimetrov. Matica in delavka sta različni vlogi samic iste vrste, ne dve vrsti, ki bi ju določili samo po velikosti.

Barva ni pri vseh osebkih enako izrazita. Angleški pregled omenja temnejše oblike z manj rumene dlakavosti. Tudi večje delavke se lahko po velikosti približajo manjšim maticam. Za zanesljivejšo primerjavo zato poleg barvnega vzorca opazujemo še obliko glave in telesna razmerja.

Viri: Sodelavci Wikipedije: Bombus hortorum · Sodelavci Wikipedije: Gartenhummel

Tri vrste svetlobno občutljivih celic

V sestavljenih očeh vrtnega čmrlja so opisane tri vrste svetlobno občutljivih celic: občutljive na ultravijolični, modri in zeleni del svetlobe. Angleški pregled povzema vrhove občutljivosti pri približno 353, 430 in 548 nanometrih. To so lastnosti očesnih receptorjev, ne seznam treh barv, na katere bi bilo omejeno vse njegovo zaznavanje okolice.

Poleg velikih sestavljenih oči ima tudi preprosta očesca. Srednje očesce ima po navedenem opisu širši sprejemni kot in drugačno razmerje ultravijolično ter zeleno občutljivih receptorjev kot sestavljeno oko. Posamezna dela vidnega sistema torej nimata enake zgradbe. Iz same občutljivosti receptorjev pa ne sledi, da vsak posameznik vedno hitreje najde hrano od druge vrste.

Viri: Sodelavci Wikipedije: Bombus hortorum

Shranjena sperma povezuje dve sezoni

Samica se po angleškem vrstnem opisu pari enkrat. Spermo shrani v posebnem organu, spermateki, in jo ohrani med prezimovanjem. Ko naslednjo pomlad začne novo družino, jo uporablja pri oploditvi jajčec, iz katerih se razvijejo delavke. Paritev in začetek nove družine zato časovno ne potekata nujno neposredno drug za drugim. Angleški opis navaja povprečno približno 6800 semenčic v ejakulatu, razmeroma malo v primerjavi z nekaterimi drugimi vrstami čmrljev.

Ob koncu poletnega razvoja se v gnezdu pojavijo novi spolni osebki, medtem ko je zgodnji razvoj usmerjen predvsem v delavke. Vloga prezimele matice tako povezuje razmnoževanje prejšnje sezone z začetkom nove. Delavke, matica in samci so ista vrsta, vendar imajo v tem krogu različne naloge in različno gibanje.

Viri: Sodelavci Wikipedije: Bombus hortorum

Podolgovat obraz ga loči od zemeljskih čmrljev

Obraz je opazno podaljšan. Razdalja od očesa proti čeljusti je večja kot pri zemeljskih čmrljih z bolj zaobljenim obrazom. Z istega zornega kota je zato glava videti ožja in daljša. Podobne barve še ne pomenijo enake oblike: pogled od spredaj ali od strani dopolni vzorec rumenih pasov na hrbtu.

Zelo podoben je Bombus ruderatus, prav tako dolgorilčkast čmrlj. Angleški pregled poudarja, da sta si lahko zunaj skoraj enaka, vendar ju genetski podatki jasno ločujejo. Samo dolg rilček torej ne določi vedno vrste. Primerjava s kratkoglavimi zemeljskimi čmrlji je preprostejša od ločevanja teh dveh zelo podobnih sorodnikov.

Viri: Sodelavci Wikipedije: Bombus hortorum · Sodelavci Wikipedije: Gartenhummel

Dostop do medičine na dnu globokih cvetov

Rilček je zelo dolg: angleški opis navaja približno petnajst milimetrov, pri nekaterih osebkih tudi dvajset. Čmrlj lahko med hitrim zaporednim obiskovanjem cvetov leti z iztegnjenim ustnim aparatom. Takšno ravnanje opazimo, ko se prestavi le za kratko razdaljo do naslednjega cveta in ga ne zloži povsem med vsakim obiskom.

Pogosto obiskuje rastline z dolgimi cvetnimi cevmi, na primer ustnatice in metuljnice. Med navedenimi rastlinami so črna detelja, mrtve koprive, grašice, gabez, naprsteci, preobjede in bob. Z medičino dobiva energijsko hrano, z nabiranjem peloda pa oskrbuje tudi prehranske potrebe rastoče družine. Dolžina rilčka vpliva na to, do katerih virov lahko pride skozi običajno odprtino cveta.

Viri: Sodelavci Wikipedije: Bombus hortorum · Sodelavci Wikipedije: Gartenhummel

Nabiranje hrane in prenašanje peloda nista isto dejanje

Vrtni čmrlj veliko peloda nabira na metuljnicah, posebej na črni detelji. Pri obisku globokega cveta pa pelod ni nujno samo v tovoru, ki ga odnaša v gnezdo. Pri nekaterih ustnatih cvetovih se med hranjenjem oprime njegove glave in oprsja. Ob naslednjem ustreznem obisku lahko tak stik prispeva k prenosu med cvetovi.

Pri nabiranju peloda lahko uporablja tudi vibracije: s tresenjem prašnikov sprošča njihovo vsebino. Zvok, ki ga ob tem slišimo, ni nujno isti kot opozorilno brenčanje. Vibracije pri hranjenju so usmerjene v pridobivanje hrane, pri obrambi pa nastajajo v drugem vedenjskem položaju.

De Luca in sodelavci so v raziskavi iz leta 2014 primerjali opraševalne ter obrambne vibracije več vrst čmrljev. Razlike so bile odvisne od vrste in okoliščin; med obema načinoma se je razlikovala predvsem relativna največja amplituda. Večji osebki so v njihovem vzorcu ustvarjali krajše vibracijske izbruhe. Iz glasnosti brenčanja zato ne dobimo ene same univerzalne razlage vedenja vseh čmrljev.

Viri: Sodelavci Wikipedije: Bombus hortorum · De Luca, Cox in Vallejo-Marín (2014): Comparison of pollination and defensive buzzes in bumblebees indicates species-specific and context-dependent vibrations

Vrt je del širšega mozaika

Ime ne pomeni, da je omejen na vrtove. Živi ob gozdnih robovih in sosednjih travnikih, v sadovnjakih, parkih ter naseljih. Nemški pregled med okolji navaja tudi visokovodne nasipe. Različna mesta povezuje ponudba cvetov in prostorov za gnezdenje, ne točno določena raba zemljišča ali enoten tip vrtne ureditve.

Matice med iskanjem gnezdišča pregledujejo robove gozda in polj ter neobdelane travnate površine. Mah in suha trava sestavljata del primernega zavetja. Gnezdo se lahko skriva pod površjem, tik ob njem ali v že obstoječem živalskem gnezdu. Mesto hranjenja na cvetovih zato ni nujno tudi mesto, kjer živi družina.

Viri: Sodelavci Wikipedije: Bombus hortorum · Sodelavci Wikipedije: Gartenhummel

Od prezimele matice do delavk

Novo družino spomladi začne posamezna matica. Sprva sama opravlja naloge, potrebne za ustanavljanje gnezda in oskrbo prvega zaroda. Angleški vrstni opis to obdobje postavlja na več kot mesec dni, preden se razvijejo prve delavke. Prehod od samotnega začetka do več osebkov v gnezdu je bistveni del letnega kroga.

Za vrtnega čmrlja nemški pregled navaja razmeroma majhno razvito družino s približno petdeset do sto delavkami. To je navedba delavk, ne seštevek vseh celic, jajčec in razvojnih stopenj. Gnezda so lahko tudi v opuščenih mišjih ali ptičjih gnezdih, v hlevih, skednjih, lopah in na podstrešjih.

Spada med čmrlje, ki pelod shranjujejo v posebej izdelanih žepkih. Način hranjenja zalog je tako del njegove gnezditvene biologije, podobno kot izbira votline. Družina ni samo skupek žuželk, ki obiskujejo iste cvetove: povezana je s skupnim prostorom, zalogami in razvojem nove generacije.

Viri: Sodelavci Wikipedije: Bombus hortorum · Sodelavci Wikipedije: Gartenhummel

Samci odidejo, nove matice nadaljujejo krog

Pozneje v sezoni se pojavijo samci in mlade matice. Samci po razvoju zapustijo gnezdo in se vanj praviloma ne vračajo. Pri iskanju partnerk patruljirajo po ustaljenih poteh in ob njih puščajo vonjalna znamenja. Njihovo samostojno življenje zunaj družine je zato drugačno od vračanja delavke s hrano v gnezdo.

Oplojene mlade matice praviloma poiščejo prezimovališče, preostala družina pa ob koncu kroga odmre. Vrstni opisi omenjajo tudi možnost, da mlade matice še istega leta začnejo drugo gnezdo. Takšna dodatna generacija se lahko zavleče v september; to ni trditev, da vsako slovensko gnezdo vsako leto opravi dva popolna kroga.

Viri: Sodelavci Wikipedije: Bombus hortorum · Sodelavci Wikipedije: Gartenhummel

Posameznik se vrača k istim cvetnim skupinam

Pri iskanju hrane uporablja ponavljajoče se poti med cvetnimi skupinami. Tak način se v raziskavah imenuje traplining. Posameznik obiskuje zaporedje uspešnih mest, ne da bi moral ob vsakem izletu povsem na novo pregledati vso okolico. Pot se lahko več dni ponavlja in je vezana na izkušnje posameznega čmrlja.

Ustaljena pot ni isto kot meja njegove največje sposobnosti leta. Običajno nabiranje na znanih mestih, preseljevanje mlade matice ter iskanje prezimovališča so različni premiki. To razliko je pomembno ohraniti tudi pri razlagi zgodnje raziskave radijskega sledenja, saj gnezda spremljanih matic niso bila znana.

Viri: Sodelavci Wikipedije: Bombus hortorum · Hagen, Wikelski in Kissling (2011): Space Use of Bumblebees (Bombus spp.) Revealed by Radio-Tracking

Tri matice z oddajniki pri Bodenskem jezeru

Hagen, Wikelski in Kissling so konec junija in v začetku julija 2009 v Nemčiji spremljali čmrlje z majhnimi radijskimi oddajniki. Med osmimi označenimi osebki so bile tri domnevno mlade matice vrtnega čmrlja. Raziskava je potekala v mozaiku vasi, travnikov, polj, mejic in gozdnih zaplat pri Möggingnu.

Največja zabeležena oddaljenost vrtnega čmrlja od mesta namestitve oddajnika je bila 1316 metrov. To ni bila izmerjena razdalja od njegovega gnezda, saj raziskovalci tega niso poznali. Prav tako ne gre za skupno dolžino vseh preletenih ovinkov ali za povprečen dnevni izlet delavk. Podatek kaže doseženo oddaljenost označene matice v konkretnem spremljanju.

Enega osebka so po tleh neposredno spremljali več kot dvanajst ur v dveh dneh. Vračal se je na iste cvetne skupine ter na izpostavljena drevesa in stebla, kjer je počival. Skoraj polovico zabeleženega časa je preživel znotraj vasi, drugo polovico zunaj nje. Gibanje je torej povezovalo vrtove v naselju s sosednjo pokrajino.

Viri: Hagen, Wikelski in Kissling (2011): Space Use of Bumblebees (Bombus spp.) Revealed by Radio-Tracking

Oddajnik je vplival tudi na čmrljevo vedenje

Oddajniki so tehtali dvesto miligramov. Za matice vrtnega čmrlja so avtorji to ocenili na približno štiriinštirideset do šestinšestdeset odstotkov žive mase. Ocenjena masa je temeljila na telesnih merah in pretvorbah, ni bila neposredno tehtanje vsake žive označene matice. Tovor je bil torej glede na velikost žuželke zelo opazen.

Po namestitvi so se čmrlji dolgo čistili in počivali, pri podrobno spremljani matici pa so zabeležili tudi počitke, daljše od petinštirideset minut. Avtorji so opozorili na možne energijske stroške oddajnika. Pri drugi preučevani vrsti so izmerili še spremembo obiskovanja cvetov; take primerjave zaradi majhnega števila vrtnih čmrljev zanje niso mogli opraviti.

Izsledki zato hkrati pokažejo premike in mejo uporabljene metode. Majhno število označenih osebkov ne predstavlja splošnega slovenskega vzorca. Najbolj neposreden podatek pa ostaja zanimiv: posamezna matica se je med vasjo in okolico večkrat vračala k že obiskanim virom ter počivališčem, namesto da bi se gibala samo v eni majhni cvetni zaplati.

Viri: Hagen, Wikelski in Kissling (2011): Space Use of Bumblebees (Bombus spp.) Revealed by Radio-Tracking