Rjavi čmrlj v Sloveniji: prepoznavanje, gnezdo in opraševanje

Kje v Sloveniji živi rjavi čmrlj?

Gogalov seznam čebel Slovenije iz leta 1999 ga navaja kot evrosibirsko vrsto, prisotno po vsej Sloveniji. Vrstni zapis posebej pove, da je družben in obiskuje različne rastline, gnezdi pa lahko v tleh ali nad njimi. Starejše ime Bombus agrorum je v tem pregledu navedeno ob sedanjem imenu.

Muzejska fotogalerija dokumentira tudi konkretna slovenska opažanja: samico pri ogrevanju ličink na Krasu, obisk rdeče detelje v Bohinju in samce na travniški izjevki ob Cerkniškem jezeru. To so ločeni dokazi opažanj, ne današnja ocena velikosti slovenske populacije.

Viri: Gogala 1999: Bee Fauna of Slovenia: Checklist of Species

Kako prepoznamo njegovo rjasto rjavo poraščenost?

Zgornji del oprsja je rjav do rjasto oranžen, ob straneh svetlejši. Med rjavimi dlačicami zadka so navadno primešane črne in kremne. Konec zadka ne tvori ostro ločenega belega ali rdečega repa. Barvna razmerja se med osebki spreminjajo, dolge dlačice pa dajejo nekoliko razmršen videz.

Podobno rjavo oprsje ima Bombus hypnorum, toda njegov zadek je temen z belim koncem. Vrsti Bombus muscorum in Bombus humilis sta lahko barvno podobni rjavemu čmrlju, vendar nimata značilne primesi črnih dlačic na zadku. Pri obrabljenih ali zelo svetlih osebkih je razlikovanje zahtevnejše; ena barva sama ni zanesljiv ključ.

Viri: Bumblebee Conservation Trust: Common carder bumblebee

Kako se razlikujejo samica, delavka in samec?

Matice merijo približno petnajst do osemnajst milimetrov, delavke devet do petnajst, samci pa dvanajst do štirinajst. Samice imajo dvanajst členov tipalk, samci trinajst. Pri samici je zunanja stran zadnje goleni gladka in obrobljena z dlačicami, ki sestavljajo košek za prenašanje cvetnega prahu.

Samci takega pelodnega koška nimajo in imajo zadnje noge bolj enakomerno poraščene. Tudi število vidnih členov zadka se razlikuje. Delavka zato ni le poljubno majhen samec; predstavlja žensko delovno kasto iste kolonije. Prepoznavanje teh razlik je lažje na ostrem bočnem posnetku kot med hitrim letom.

Viri: Vereecken, Lhomme, Michez in sodelavci: Atlas Hymenoptera, Bombus pascuorum

Kje naredi gnezdo in zakaj zbira travo ter mah?

Gnezdo je pogosto skrito pri površju v višjem travinju, pod živo mejo ali pod rastlinskimi ostanki. Včasih uporabi tudi drevesno votlino ali gnezdilnico. Samice zbirajo mah in suho travo ter z njima oblikujejo pokrivalo nad zarodom.

Britanski vrstni pregled navaja kolonije s približno šestdesetimi do sto petdesetimi delavkami. Dejavnost je lahko dolga, z delavkami še septembra ali oktobra. Za kolonijo so potrebni dostopni viri medičine in cvetnega prahu skozi več zaporednih mesecev. Navedeni meseci niso natančen koledar za vsako slovensko nadmorsko višino.

Viri: Edwards, BWARS: Bombus pascuorum

Kako se spomladanska ustanoviteljica spremeni v kolonijo?

Kolonijo spomladi začne posamezna samica v že obstoječem zavetju. Najprej sama nosi hrano in neguje prvi zarod. Ko se pojavijo prve delavke, te prevzamejo gradnjo, oskrbo zaroda in iskanje hrane, matica pa se pretežno posveti odlaganju jajčec.

Pozneje nastanejo samci in nove razmnoževalne samice. Po parjenju se prihodnje ustanoviteljice umaknejo v prezimovališča, stara družina pa postopoma propade. Naslednjo pomlad ne nadaljuje dela celotna prejšnja kolonija. Posamezne naloge se skozi leto porazdelijo med zaporedne generacije.

Viri: Gogala, Prirodoslovni muzej Slovenije: Bumblebees

Zakaj je pri prehrani ličink pomemben žep s pelodom?

Rjavi čmrlj spada med vrste, pri katerih je pri razvoju zaroda pomembna zaloga cvetnega prahu ob ličinkah. Jajčeca so povezana s pelodno gmoto; ličinke dostopajo do take hrane v trdnejši obliki. To se razlikuje od bolje raziskanih vrst, pri katerih odrasli ličinkam ponujajo povrnjeno tekočo mešanico hrane.

Laboratorijska primerjava z vrtnim čmrljem je pokazala, da sta obe vrsti lahko vzredili delavke na manj in na bolj raznovrstni pelodni mešanici. Pri rjavem čmrlju bolj raznovrstna mešanica ni bila samodejno boljša. Nekateri razvojni izidi so se med vrstama razlikovali. Samo število rastlinskih vrst v ponujeni hrani tako ni zadostovalo za napoved uspeha zaroda.

Viri: Carnell in sod. 2020: Effect of diet on incipient colony success for two long-tongued bumblebee species

Ali rjavi čmrlji v ujetništvu vedno uspešno negujejo zarod?

Ne. V opisanem poskusu so ustanoviteljice pogosto izločale jajčeca ali ličinke oziroma jih zanemarjale. Med štiriintridesetimi rjavimi čmrljicami, pri katerih so opazili odlaganje jajčec, jih je devetinsedemdeset odstotkov izločalo jajčeca ali ličinke. To je bil izrazit izziv pri nastanku poskusnih kolonij.

Pri nekaterih parih so raziskovalci opazili skupno skrb za zarod, pri drugih izogibanje ali nezanimanje. Večina parov ni bila nasilna; v enem primeru pa je samica ubila novo partnerko. Dodane delavke vrste Bombus terrestris praviloma niso pomagale pri negi; ustanoviteljice so se jim pogosto izogibale. Te razmere ne dokazujejo običajnega večmatičnega gnezdenja v naravi.

Večina rjavih ustanoviteljic je že v prvih desetih dneh kazala vedenje, povezano z gnezdenjem: razčesavanje bombažnega gradiva, izdelovanje lončkov za medičino in zadrževanje na pelodu. Prisotnost takega vedenja torej še ni zagotavljala poznejšega uspešnega razvoja delavk.

Uspešne rjave ustanoviteljice so v tem poskusu vzredile do tri majhne delavke. Samcev in mladih matic pri tej vrsti niso dobili. Pri eni rjavi delavki so po smrti matice opazili odlaganje jajčec, vendar njen zarod ni preživel.

Viri: Carnell in sod. 2020: Trialling techniques for rearing long-tongued bumblebees under laboratory conditions

Ali obiskuje samo eno rastlinsko vrsto?

Rjavi čmrlj obiskuje različne cvetove; posebno dobro je prilagojen globljim cvetnim cevem. Univerzitetni atlas med priljubljenimi skupinami navaja metuljnice, ustnatice, srhkolistnice in črnobinovke.

Viri: Vereecken, Lhomme, Michez in sodelavci: Atlas Hymenoptera, Bombus pascuorum

Kako daleč od gnezda nabira hrano?

Genetska raziskava v angleški kmetijski krajini je prepoznavala delavke iz iste kolonije in njihovo prostorsko razporeditev. Za rjavega čmrlja je dala najmanjšo oceno največjega dosega približno štiristo petdeset metrov. Pri zemeljskem čmrlju je bila takšna ocena večja, pri Bombus lapidarius pa podobna.

Iz istega vzorca so ocenili približno oseminšestdeset gnezd na kvadratni kilometer. To ni omejitev, ki je noben osebek ne more preseči, niti splošna gostota za Slovenijo. Ocena je vezana na pokrajino, sezono in način vzorčenja. Pomeni pa, da pri razlagi obiska cvetov ni dovolj pogledati le neposredno okolico ene rastline.

Viri: Knight in sod. 2005: An interspecific comparison of foraging range and nest density

Ali več čmrljev na cvetovih pomeni tudi več gnezd?

Ni nujno. Pri primerjavi trinajstih kmetijskih krajin je bilo ob večjem deležu množično cvetočih polj več opaženih delavk rjavega čmrlja. Genetsko ocenjena gostota kolonij pa s takšnimi krajinskimi značilnostmi ali lokalnim številom delavk ni imela enake povezave.

Avtorji so izsledke razložili predvsem z večjimi kolonijami, ne z večjim številom gnezd. V nekaterih območjih je bilo ugotovljeno tudi povečano parjenje v sorodstvu; višja vrednost tega kazalnika se je povezovala z manjšo kolonijo. Razlike v številu obiskov cvetov zato lahko odražajo velikost posamezne družine in ne samo uspeh ustanavljanja novih družin.

Delež polnaravnih površin je bil v tej primerjavi manj povezan s številom opaženih iskalk kot delež množično cvetočih polj. Izmerjena stopnja parjenja v sorodstvu se med območji ni preprosto povečevala ali zmanjševala z enako krajinsko spremenljivko.

Viri: Herrmann in sod. 2007: Genetic diversity and mass resources promote colony size and forager densities

Zakaj so vrtovi in travnate površine pomembni?

Raziskava pri Rothamstedu je rjavega čmrlja spremljala v zgodnjem in poznem delu iste sezone. V poznih vzorcih je bilo več genetsko razločenih gnezd tam, kjer je bilo v bližini več vrtov. Pozitivno povezavo so ugotovili tudi za bližnje travnate površine.

Sezonske ocene preživetja so bile občutljive na doseg delavk: če pozneje letajo dlje, se v istem vzorcu pojavijo tudi kolonije iz širše okolice. Avtorji so zato opozorili, da navidezno zelo visoko preživetje rjavega čmrlja ni povsem neposredna meritev. Vrtovi lahko dopolnjujejo kmetijsko krajino, vendar samo število čmrljev ob ograji še ne razkrije položaja vseh gnezd.

Pri rjavem čmrlju se je večji delež vrtov pozitivno povezoval z ocenjenim številom pozno zaznanih gnezd v petstometrskem in sedemstopetdesetmetrskem krogu. Travnate površine so bile pozitivno povezane s takim številom v dvestopetdesetmetrskem in petstometrskem krogu.

Viri: Goulson in sod. 2010: Effects of land use at a landscape scale on bumblebee nest density and survival

Ali je boljši nabiralec tisti čmrlj, ki ne menja cvetov?

Primerjava treh vrst pri Würzburgu je pokazala, da je bil rjavi čmrlj pri obiskovanju cvetov manj stalen od zemeljskega čmrlja in Bombus lapidarius. Pogosteje je torej prehajal med ponujenimi rastlinskimi vrstami. Kljub temu je v primerjanem naboru kolonij nabiral medičino hitreje od obeh drugih vrst.

V letu 1999 so bila njegova posamezna nabiralna potovanja v povprečju krajša, približno petinštirideset minut, medtem ko so bile poti primerjanih drugih kolonij daljše. Večja cvetna stalnost torej ni bila samodejno povezana z večjo količino prinesene medičine na čas. Rezultat velja za konkretne kolonije in cvetno ponudbo, ne za univerzalno lestvico kakovosti opraševalcev.

Viri: Raine in Chittka 2005: Comparison of Flower Constancy and Foraging Performance

Kaj se dogaja, ko med letom zamenja vrsto cveta?

V daljših zaporedjih naravnih obiskov so posamezni rjavi čmrlji prehajali med več rastlinskimi vrstami. Sedem opazovanih osebkov je obiskalo vseh pet vrst na proučenem travniku. Ena delavka je v zaporedju sto dvainosemdesetih obiskov vrsto cveta zamenjala štiriinšestdesetkrat.

Menjava ni zahtevala ponovnega učenja vsakega giba pri obdelavi cveta: čas ravnanja s cvetom se po menjavi ni podaljšal. Več časa se je izgubilo med samim preletavanjem. Pogostost menjave se je povezovala tudi s časom od prejšnjega obiska in z zastopanostjo posamezne rastline. Cvetna stalnost zato ni popolna nezmožnost pomnjenja več vrst cvetov.

Pri rjavem čmrlju je bil prehod na drugo rastlinsko vrsto pogostejši po obisku redkeje zastopanih cvetov kot po obisku najpogostejše rastline. Na travniku zato nista pomembni samo sposobnost osebka in barva, temveč tudi razmerje razpoložljivih cvetov.

Pri skupni analizi štirih opazovanih vrst so po zelo kratkem preletu, do približno dveh sekund, pogosteje sledili obiski iste rastlinske vrste. Po daljših presledkih, približno treh do šestih sekundah, je bila verjetnost menjave večja. Avtorja sta tak vzorec povezala s kratkotrajnim delovnim spominom.

Viri: Raine in Chittka 2007: Flower Constancy and Memory Dynamics in Bumblebees

Ali uspešno oprašuje tudi tujerodne rastline?

Irski poskus na žlezavi nedotiki Impatiens glandulifera je pokazal učinkovito opraševanje po enem obisku rjavega čmrlja. Ob vstopu in izstopu so se hrbtni deli glave, oprsja ali zadka dotaknili prašnikov oziroma brazde. Čmrlji so iskali predvsem medičino; aktivnega pobiranja peloda tam niso opazili.

Po enem obisku je na brazdi v povprečju ostalo približno sto deset pelodnih zrn. Plodovi po takem obisku so imeli podobno število semen kot pri prostem opraševanju. Žival je tako lahko učinkovita opraševalka tudi rastline, ki je v pokrajini tujerodna. To ne pomeni priporočila za širjenje žlezave nedotike.

Iz obiskane moške faze cveta je čmrlj v povprečju odstranil skoraj polovico razpoložljivih pelodnih zrn. Odstranitev peloda s prašnikov in odlaganje na brazdo sta bili torej različni meritvi. Kljub temu je že en obisk zadostoval za podobno tvorbo semen kot več prostih obiskov.

Viri: Nienhuis in Stout 2009: Effectiveness of native bumblebees as pollinators of Impatiens glandulifera

Ali zna priti do medičine tudi skozi luknjico v cvetu?

Na podivjanih fuksijah Fuchsia magellanica na Irskem so rjavi čmrlji večinoma obiskovali cvet skozi običajni vhod. Na enem od spremljanih mest so pri tej vrsti opazili tudi ropanje medičine skozi predrt cvetni ovoj. Isto je počela skupina Bombus lucorum.

Rjavi čmrlj je bil najpogostejši obiskovalec fuksij med opazovanimi čmrlji. Največ čmrljev je bilo avgusta, manj julija in oktobra. Običajni obisk in dostop skozi poškodovani ovoj sta se lahko pojavila pri isti vrsti in na istem mestu. Iz tega ne sklepamo, da vsak rjavi čmrlj sam pregrizne luknjo ali vedno obide prašnike in brazdo.

Poškodovane cvetove so našli na osmih mestih. Njihov skupni delež je bil povprečno enajst odstotkov, med mesti pa je nihal od dveh do petindvajsetih odstotkov. Vse poškodbe niso bile neposredno pripisane rjavemu čmrlju; drugi obiskovalci so prav tako dostopali do medičine.

Večji cvetovi fuksije so bili pogosteje predrti kot manjši. Pri sami velikosti čmrljev raziskovalci niso mogli opraviti zanesljive statistične primerjave obiskov skozi vhod in skozi odprtino, ker je bilo neposredno opazovanih roparskih obiskov malo.

Viri: Stanley in Cosnett 2021: Catching the thief: Nectar robbing behaviour on Fuchsia magellanica

Zakaj na različnih cvetovih ne opravlja vedno enake vloge?

V južnoangleški raziskavi rastline Linaria vulgaris sta rjavi in vrtni čmrlj uporabljala običajno pot v cvet ter delovala kot opraševalca. Kratkorilčaste vrste so na istih rastlinah medičino dosegle z ropanjem.

V drugih okoliščinah lahko tudi rjavi čmrlj uporabi že narejeno odprtino. Razmerje med dolžino rilčka in globino cvetne cevi zato vpliva na način obiska. Opraševalna vloga ni določena samo z imenom vrste: pomembna sta tudi rastlina in dejanska pot do medičine. Poškodovan cvet sam po sebi tudi ne razkrije, katera žival je odprtino naredila.

V preiskovani populaciji je bilo poškodovanih šestindevetdeset odstotkov odprtih cvetov. Delež povsem praznih cvetov je bil med oropanimi značilno večji. Povprečna količina medičine je bila pri poškodovanih cvetovih sicer manjša, vendar ta razlika ni bila statistično potrjena. To sta različna izida iste primerjave.

Viri: Stout, Allen in Goulson 2000: Nectar robbing, forager efficiency and seed set

Kako vročinski val vpliva na zaznavanje cvetnih vonjev?

Raziskava iz leta 2024 je po poskusni vročinski obremenitvi merila električni odziv tipalk na cvetne vonjave. Pri rjavem in zemeljskem čmrlju so bili odzivi po vročini zmanjšani. Zmanjšanje je bilo v splošnem izrazitejše pri delavkah kot pri samcih.

Po štiriindvajsetih urah ni bilo enotnega vzorca popolnega okrevanja. Sprememba zaznavanja je drugačen učinek vročine od neposrednega pogina. Študija odpira vprašanje, kako ogroženo zaznavanje vonjev vpliva na iskanje hrane, vendar ne meri natančnega zmanjšanja opraševanja na slovenskih travnikih in ne določa enega varnega temperaturnega praga za vsa gnezda.

Viri: 2024: The heat is on: reduced detection of floral scents after heatwaves in bumblebees

Kaj je raziskava leta 2026 pokazala o suši in novih maticah?

Terenski poskus je primerjal kolonije rjavega čmrlja v sušnem letu 2022 in v povprečnejšem letu 2024 na petindvajsetih polnaravnih traviščih v Frankovski. V sušnem letu so kolonije živele krajši čas, dosegle manjšo maso in ustvarile manj samcev ter novih matic.

Dodatna sladkorna raztopina je med sušo povečala maso kolonije in proizvodnjo samcev, ni pa značilno povečala nastanka novih matic. Tudi hranjene kolonije v sušnem letu niso dosegle uspeha kolonij v ugodnejšem letu. Avtorji to povezujejo z omejitvijo pelodne hrane, ki je sladkor ne more v celoti nadomestiti. Študija ne pomeni, da mora obiskovalec sam hraniti vsako najdeno kolonijo; ohranjanje celotne sezonske ponudbe cvetov ostaja širše krajinsko vprašanje.

Viri: Korten in Steffan-Dewenter 2026: Drought events reduce reproductive success of a long-tongued bumblebee species

Kaj je znanega o njegovem genomu?

Leta 2023 je bil objavljen sestav genoma ene samice. Obsegal je približno tristo sedem milijonov in pol baznih parov, večina pa je bila urejena v sedemnajst kromosomskih psevdomolekul. Sestavljen je bil tudi mitohondrijski genom, dolg približno enaindvajset tisoč devetsto baznih parov.

V navedeni anotaciji Ensembl so prepoznali dvanajst tisoč devetsto devetindevetdeset genov, ki kodirajo beljakovine. To je rezultat določene različice sestava in anotacije, ne nespremenljivo število vseh funkcij čmrlja. Referenčni genom omogoča natančnejše primerjave sorodnosti in biologije, ne nadomesti pa slovenskega terenskega popisa.

Viri: Crowley in sod. 2023: The genome sequence of the Common Carder Bee

Zakaj je lahko star osebek težje določljiv?

Barvni vzorec je odvisen tudi od ohranjenosti poraščenosti. V raziskavi določanja čmrljev s pomočjo dlačic so posebej opisali obrabljen osebek, sprva določen kot Bombus humilis. Obe ponovitvi molekularnega vzorca sta ga uvrstili v Bombus pascuorum. Močna izguba dlačic na oprsju in zadku ter bledenje preostale barve sta oteževala prvotno določitev.

Avtorji zato priporočajo skupno obravnavo telesnih znakov, molekularnih podatkov in okoliščin najdbe. Tudi molekularni vzorec lahko vsebuje neciljno gradivo. Primer ni navodilo za domače puljenje dlačic in ni dokaz, da je mogoče z enim slabim posnetkom vedno zanesljivo razlikovati sorodne rjave čmrlje.

Viri: Rongstock in sod. 2025: Hair-based minimally invasive barcoding of bumblebees

Ali rjavi čmrlj ogreva ličinke?

Da. Muzejska predstavitev prikazuje prav delavko rjavega čmrlja, pritisnjeno ob celico z ličinkami, ki jih greje s toploto telesa. Čmrlji ustvarjajo toploto z delovanjem mišic, ob potrebi po hlajenju pa uporabljajo gibanje kril. Toplotna nega je del dela v gnezdu, ne samo posledica ogretega zraka zunaj.

Viri: Gogala, Prirodoslovni muzej Slovenije: Bumblebees