Pozni netopir: prepoznava, stavbna zavetja, prehrana in parjenje

Temen obraz, široke peruti in podobne vrste

Pozni netopir je velik, čokat netopir s temnim obrazom, širokimi perutmi in razmeroma dolgim hrbtnim kožuhom. BfN navaja dolžino glave in trupa 62,6–82 milimetrov, podlaket 48–57,6 milimetra, razpon peruti 315–381 milimetrov in maso 14,4–33,5 grama. Hrbet in glava sta temno do srednje rjava; barva se lahko približuje črnorjavi, sivorjavi ali rdečerjavi. Trebušna dlaka je svetlejša rjava do rumenorjava. Osnove dlak so temnorjave, njihove konice pa lahko nekoliko svetlejše ali rahlo bleščeče. Mladi osebki so v celoti temnejši.

Uhlji so razmeroma kratki, skoraj trikotni in imajo debelo kožo. Ušesni poklopec je zaobljen in nekoliko ukrivljen navznoter. Gobec in ušesa so črni do črnorjavi, letalne opne pa temno črnorjave in čvrste. Zadnje eno ali dve repni vretenci sta prosti. Zaobljena repna opna prispeva k značilnemu obrisu med letom. Morfološki list navaja ultrazvočne klice, dobro prepoznavne pri približno petindvajsetih kilohercih.

Navadni mračnik ima rdečerjav kožuh in gobast ušesni poklopec. Pri severnem netopirju so konice hrbtnih dlak zlato bleščeče, telo pa je po primerjalnem listu manjše, dolgo 54,5–63,5 milimetra. Dvobarvni netopir ima srebrno bleščeče konice hrbtnih dlak in telo dolgo 48–64 milimetrov. BfN poznega netopirja v letu primerja z navadnim mračnikom: oba zapustita zavetje že zgodaj v mraku, pozni pa leti opazno počasneje.

Viri: BfN: Breitflügelfledermaus – Eptesicus serotinus; biologija in nemški varstveni predlogi · BfN: Eptesicus serotinus Merkmale; celotni enostranski morfološki list

Dve neposredni slovenski sledi

Ime pozni netopir je neposredno povezano z Eptesicus serotinus v poročilu Primoža Presetnika o raziskovalnem taboru Sveti Jurij ob Ščavnici 2011. Skupina je na območju Slovenskih goric in Dravskega polja zabeležila dvanajst vrst netopirjev. Pri poznih netopirjih je poročilo izrecno navedlo eno kotišče. Poročilo razlikuje to najdbo od po enega kotišča navadnih in vejicatih netopirjev ter velikega podkovnjaka.

Raziskava prehrane lesne sove iz leta 2017 vsebuje Eptesicus serotinus tudi v tabeli sesalskega plena. V združenem vzorcu ostankov iz obdobja 1984–2015 je naveden en pozni netopir. Pripisana biomasa je 24,5 grama, deleža osebkov in biomase pa sta v tabeli zaokrožena na 0,0 odstotka. Referenčna vrstna masa je prav tako 24,5 grama; to je podatek uporabljene ocene biomase, ne novo tehtanje živega netopirja. Tak zapis neposredno pokaže, da je bil pozni netopir v tem vzorcu plen lesne sove.

Viri: Presetnik (2011): Netopirji, raziskovalni tabor Sveti Jurij ob Ščavnici 2011, fizični strani 61–62 · Janžekovič, Polc, Petovar in Klenovšek (2017): Prehrana lesne sove Strix aluco na območju Slovenskih goric (SV Slovenija), Acrocephalus 37 (172/173), 45–53; tabela 4 na tiskani strani 49

Špranje v stavbah in porodniške skupine

Nemški BfN poznega netopirja opisuje predvsem kot stavbno vrsto. Porodniške skupine in posamezni samci uporabljajo špranje v stavbah in na njih: mesta ob slemenu ostrešja, prostore za hišnimi oblogami ter za polkni. Občasno so znani tudi prezračevalni jaški in raztezne rege mostov. Koristna so zavetja, ki imajo na majhni površini različne mikroklimatske razmere, saj lahko osebki glede na vreme izberejo drugo mesto obešanja.

Vrsta je zvesta poznanim porodniškim zatočiščem in jih uporablja v zaporednih letih. V nekaterih regijah je kljub temu zaznano izrazito menjavanje zavetij. Pregled navadno navaja deset do šestdeset samic v porodniški skupini, izjemoma pa do tristo. Skrita lega živali in menjavanje zatočišč otežujeta natančno štetje. Bližnja poletna zavetja ene skupine tvorijo povezan sestav.

Samci večinoma počivajo posamezno. Občasno se družijo z drugimi vrstami ali bivajo v porodniškem zatočišču, znane pa so tudi samčje skupine do dvajsetih osebkov. Drevesna dupla in netopirnice po pregledu občasno uporabljajo posamezne živali, navadno samci.

Viri: BfN: Breitflügelfledermaus – Eptesicus serotinus; biologija in nemški varstveni predlogi

Lov v parkih, pašnikih in drevoredih

Pozni netopir išče hrano predvsem v odprti in polodprti krajini z drevesi. Pomembni so pašniki z drevjem, parkovna krajina, drevoredi, gozdni robovi ter območja ob posameznih drevesih in skupinah dreves. V visokih bukovih gozdovih lahko lovi pod listno streho. Naseljuje tudi velika mesta, če je dovolj zelenih površin z razpoložljivim plenom; v naseljih ga lahko opazujejo ob uličnih svetilkah.

Glavnino hrane sestavljajo večji hrošči, med katerimi BfN posebej omenja govnače in majske hrošče. Sestava drugih žuželk se spreminja med območji in letnimi časi. Del hrane so nočni metulji, dvokrilci, kožekrilci in stenice. Plena ne lovi izključno v zraku: s tal lahko pobira talne ali pravkar izlegle hrošče in bramorje.

Med zavetjem in prehranskim območjem navadno uporablja ustaljene letalne poti. Pregled navaja največjo znano oddaljenost lovišča dvanajst kilometrov. Doječe samice prednostno uporabljajo bližnjo okolico porodniškega zavetja, do približno štirih kilometrov. Drevesni nizi in drugi krajinski robovi so zato povezave med dnevnim počivališčem in krajem nočnega hranjenja.

Viri: BfN: Breitflügelfledermaus – Eptesicus serotinus; biologija in nemški varstveni predlogi

Mladiči in nemški letni koledar

V nemškem koledarju se prvi pozni netopirji pojavijo v porodniških zavetjih aprila. Samice se združijo, samci pa ostajajo sami ali v manjših skupinah. Rojstva navadno potekajo od sredine junija; vir navaja tudi sredino maja in v hladnih letih odmik do konca julija. Večinoma se rodi en mladič, dvojčki so zelo redki. Mati ga doji štiri do pet tednov.

Porodniške skupine se razidejo med začetkom avgusta in sredino septembra. Zatem nastanejo paritvene skupine samcev in samic. Parjenje se verjetno začne že avgusta in traja skozi jesen do zimskega spanja. Pri osebkih v ujetništvu je bilo opaženo tudi spomladansko parjenje.

Viri: BfN: Breitflügelfledermaus – Eptesicus serotinus; biologija in nemški varstveni predlogi

Zimska zavetja in življenjska doba

Pregled zimskih najdb vključuje kleti, rove, jame in gruščnate nakopičene kamne, pa tudi nadzemne stavbne špranje. Občasno živali prezimijo v poletnem zavetju. Poznana zimovališča so redko oddaljena več kot štirideset do petdeset kilometrov od poletnih življenjskih prostorov. Najdbe večinoma obsegajo posamezne osebke ali nekaj živali. Velika množična zimovališča v tem pregledu niso znana; umik vsake živali v globoko špranjo je navedena domneva.

Zimsko spanje je po koledarju odvisno od vremena in poteka med oktobrom in aprilom. BfN po Steffensu in sodelavcih iz leta 2004 navaja dokazano najvišjo starost štiriindvajset let. Zimsko zavetje lahko združi živali različnih poletnih skupin, zato zimska skupina ni nujno enaka poletni porodniški koloniji. Živali lahko zimovališče menjajo znotraj zime ali med leti.

Viri: BfN: Breitflügelfledermaus – Eptesicus serotinus; biologija in nemški varstveni predlogi

Prehranska povezava s pašniki in izguba zavetij

Med vzrejo mladičev doječe samice potrebujejo veliko hrane; zadostna prehrana je pozneje pomembna tudi za razvoj mladih pred zimo. Opustitev paše ali spreminjanje s hrošči bogatih travnikov v njive odstranjujeta prehranski prostor. Oranje uničuje tudi ličinke in bube hroščev. Zatiranje majskih hroščev v gozdu ter uporaba insekticidov in herbicidov zmanjšujeta razpoložljivost drugih žuželk.

Posebna povezava s pašnimi živalmi poteka prek iztrebkov, v katerih se razvijajo hrošči. BfN pojasnjuje, da lahko zdravila proti zajedavcem pašne živine zmanjšajo razvoj žuželk v iztrebkih in s tem hrano poznega netopirja. Ta prehranska povezava je drugačna od same izgube površine pašnika.

Pri stavbah so pomembne spremembe vhodnih špranj, obešalnih mest ter uporaba neustreznih zaščitnih sredstev za les. Izgubo zatočišč lahko povzročita toplotna izolacija in obnova ostrešja. Osvetljevanje vhodov ali stalna razsvetljava v zimovališču motita zavetje. Stari železniški predor se lahko ob preureditvi v osvetljeno kolesarsko pot spremeni tudi za netopirje, ki so ga uporabljali pozimi, za samčje bivanje ali parjenje.

Nemški pregled omenja še prometne izgube zaradi nizkega lovskega leta v drevoredih ter trke z rotorji vetrnih elektrarn in poškodbe ob hitri spremembi zračnega tlaka. V mestih izginjanje vrtov in drugih zelenih površin zmanjšuje lovišča. Izguba mejic, drevoredov in gozdnih robov lahko prekine ustaljene poti do hrane.

Viri: BfN: Breitflügelfledermaus – Eptesicus serotinus; biologija in nemški varstveni predlogi

Kaj je pokazala belgijska raziskava prehrane

Kervyn in Libois sta v južni Belgiji primerjala prehrano štirih porodniških skupin poznega netopirja. Tri so bile na podeželju, v Tintignyju, Saint-Vincentu in Doischeju, četrta pa v mestu Namur. Raziskava je povezala vzorce iz let 1996, 1997 in 1998. Osnovni izbor plena je bil na podeželju in v mestu podoben, večje spremembe pa so bile povezane z letnim časom.

Konec aprila in maja so bili pomembni majski hrošči. Konec junija in julija sta se pojavila rodova Amphimallon in Rhizotrogus, zlasti v Doischeju in Namurju. Košeninarji so bili izraziteje zastopani maja, junija in septembra. Mladoletnice so bile pomembne junija in julija v Doischeju, stenice pa konec julija in avgusta v Namurju. Hrošči rodu Aphodius so od julija ostali glavni plen do konca sezone.

Pri mestni skupini sta avtorja povezala plen z najbližjimi pašniki, oddaljenimi približno dva kilometra in pol. To je sklep iz prehrane in razporeditve pašnikov. V Namurju sta opisala tudi lov na hrošča Amphimallon solstitialis v drevoredu. Parki, pokopališča, neobdelane površine in nogometna igrišča so po njuni razlagi lahko območja razvoja hroščev, kadar tla niso preorana ali obdelana z insekticidi.

Viri: Kervyn in Libois (2008): The Diet of the serotine bat: A Comparison between rural and urban environments, Belgian Journal of Zoology 138 (1), 41–49

Posebno paritveno vedenje

Leibnizov inštitut za raziskovanje živalskih vrtov in prostoživečih živali je novembra 2023 predstavil raziskavo, ki jo je vodila Univerza v Lozani skupaj z inštitutom. Raziskovalci so parjenje poznih netopirjev opazovali na cerkvenem podstrešju in med začasnim bivanjem živali v rehabilitacijskem centru. Opazovanja skoraj stotih parov so pokazala nenavaden način parjenja brez prodiranja spolnega uda v spolovilo samice.

Samec se povzpne na hrbet samice. Spolni ud uporabi kot roki podoben organ, s katerim obide letalno opno, nato ga tesno prisloni k zunanjemu spolovilu samice. Par lahko v tem položaju ostane več ur. Poročilo pojasnjuje, da je spolni ud v erekciji v primerjavi s spolovilom samice prevelik za običajno penetracijo. Avtorji so opažanje predstavili kot prvi dokaz takšnega razmnoževalnega vedenja pri sesalcu. Uporabljeni vir je neposredno poročilo raziskovalnega inštituta o raziskavi Fasela in sodelavcev.

Viri: Leibniz-IZW (21. november 2023): Bat’s secrets: A novel mating pattern in mammals discovered; neposredno institucionalno poročilo o raziskavi

Nemški predlogi za stavbe in zimovališča

BfN pri obnovi stavb predlaga ohranitev zatočišča, če pa se njegovi izgubi ni mogoče izogniti, ureditev nadomestnega prostora na sosednji stavbi. V okolici znanih kotišč posebej omenja fasadne obloge iz krajevno primernega skrilavca, strešno kritino iz lesobetonskih elementov s podstrešno plastjo ter obloge dimniških glav. Ti deli lahko ustvarijo špranjasta zavetja na stavbi. Predlogi se nanašajo na nemško prakso ohranjanja te vrste.

Pri zaščiti kolonij pregled vključuje izbiro sredstev za zaščito lesa, primernih za netopirje. Skrb za zatočišče in obveščanje prebivalcev naj opravljajo strokovnjaki za netopirje. Tako je pomoč usmerjena tudi v sprejemanje skupin, ki bivajo v bližini ljudi in puščajo iztrebke. Pri zimskih rovih in drugih podzemnih zavetjih BfN predlaga primerna vrata z vhodnimi špranjami ali prečno postavljenimi rešetkami, ki živali ne zaprejo v prostor.

Za stare železniške predore pregled postavlja konkreten pogoj: kolesarsko pot predlaga samo tam, kjer je dokazano, da predora netopirji ne uporabljajo kot poletno, zimsko ali paritveno zatočišče. Pri vetrnih napravah navaja upoštevanje netopirjev že med načrtovanjem, posebej pri manjših napravah, in po potrebi začasno ustavljanje delovanja.

Viri: BfN: Breitflügelfledermaus – Eptesicus serotinus; biologija in nemški varstveni predlogi

Razvoj mladičev in nočna dejavnost samic

Vrstni pregled Madison Elliott za Animal Diversity Web navaja, da se mladiči rodijo brez dlake in tehtajo štiri do šest gramov, običajno okoli štiri grame in pol. Prvega leta starosti ne opisuje samo kot obdobje rasti: spolno zrelost samcev in samic povezuje s približno enim letom. Pri razmnoževanju predstavi shranjevanje semenčic v telesu samice skozi zimo in začetek brejosti po zimskem spanju.

Dejavnost samic se spreminja med brejostjo in vzrejo mladičev. Po istem pregledu imajo na začetku brejosti eno obdobje dejavnosti na noč. Pozneje se pojavita dve krajši obdobji, po rojstvu mladičev pa več zaporednih obdobij hranjenja in dejavnosti. Načrt nočnega izletavanja je tako povezan z razmnoževalnim stanjem samice.

ADW loči družabne glasove od eholokacijskih signalov: v zavetjih se netopirji sporazumevajo z nižjimi frekvencami. Pri privabljanju partnerja navaja družabne klice med dvaindvajsetimi in sedemindvajsetimi kiloherci. Tipni zaznavi pripiše vlogo pri parjenju in skrbi za mladiče, samici in mladiču pa tudi kemično prepoznavanje prek feromonov.

Viri: Elliott (2022): Eptesicus serotinus, Animal Diversity Web; posredni vrstni pregled razvoja in vedenja