Severni netopir: prepoznava, slovenska opažanja, lov in hladna prezimovališča

Temen netopir z zlatimi konicami dlak

Severni netopir, Eptesicus nilssonii, je srednje velika vrsta. Morfološki list BfN navaja dolžino glave in trupa 54,5–63,5 mm, podlaket 38,1–42,8 mm ter razpon prhuti 240–280 mm. Masa je navedena med 8 in 17,5 g. Njegove letalne opne in ušesa so skoraj črni ter razmeroma čvrsti. Ušesa so široko zaobljena. Zadnja repna vretenca lahko segajo do štiri milimetre čez rob repne opne.

Kožuh je temno rjav, konice hrbtnih dlak pa zlato bleščeče. Trebuh je svetlo rumenkasto rjav ali siv. Na vratu je med svetlejšo trebušno in temnejšo hrbtno stranjo ostra barvna meja. V nemškem morfološkem listu so ultrazvočni klici navedeni okoli 30 kHz. Pri samcu je spolni ud širok in ovalen.

Pozni netopir ima podobno postavo, vendar je večji. Primerjalni list pri njem navaja podlaket, daljšo od 48 mm, medtem ko je zgornja navedena dolžina pri severnem 42,8 mm. Dvobarvni netopir ima sive oziroma srebrnkaste konice dlak namesto zlatih. Njegova samica ima na vsaki strani po dva seska.

Viri: BfN: Eptesicus nilssoni – Nordfledermaus, biologija in nemška priporočila · BfN: Eptesicus nilssonii, morfološki list

Redka opažanja v Alpah in alpskem predgorju

Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev v namenskem opisu navaja redka slovenska opažanja severnega netopirja v Alpah in alpskem predgorju.

Ista nedatirana društvena predstavitev pravi, da zatočišča te vrste v Sloveniji še niso bila odkrita. Pri prepoznavanju društveni opis izpostavlja dolgo, razmršeno hrbtno dlako z zlatimi konicami in rumenkasta šopa na temenu ob uhljih. Svetlejši trebuh opisuje kot rumeno rjav ali bež.

Društvo severnega netopirja opisuje kot hitrega in spretnega letalca nad vodami, drevesnimi krošnjami ter okoli cestnih luči. Pri prezimovanju povzema tudi najdbe v špranjah med gruščem na jamskih tleh, pri nizkih temperaturah. Ta podatek pripisuje evropskemu priročniku Dietza in Kieferja iz leta 2014.

Viri: Kosor in Zidar, strokovni pregled Koselj: Severni netopir, Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev

Vrsta hladnejšega evropskega severa

Nemška predstavitev BfN severnega netopirja povezuje predvsem z gozdnatimi višjimi predeli sredogorij. V Nemčiji ga opisuje kot razmeroma redko zabeleženo vrsto. Evropska razširjenost sega severno od polarnega kroga; na Švedskem in Finskem je po istem pregledu posebej v naseljih med najpogostejšimi netopirji.

Prednostna okolja so gozdnate pokrajine z odprtinami: jase, gozdne preseke, vode in travniki. V okolici porodniških zatočišč prevladujejo gozdovi z veliko vode, tako iglasti kot listnati. Pregled med lovskimi območji omenja tudi borove monokulture. Poleg jezer in potokov uporablja visoka barja, travnike, drevorede, gozdne robove ter naselja s cestnimi svetilkami.

Viri: BfN: Eptesicus nilssoni – Nordfledermaus, biologija in nemška priporočila

Porodniška zatočišča predvsem v stavbah

Severni netopir je v pregledu BfN značilna stavbna vrsta. Porodniška zatočišča so večinoma v vmesnih strešnih prostorih, za stenskimi oblogami in v drugih stavbnih špranjah. Pogosto uporablja območje oblog dimnikov in strešnih slemen. Drevesna dupla in gnezdilnice so kot porodniška zatočišča navedeni le zelo redko.

Porodniška skupina lahko na majhnem območju menja več zatočišč. BfN takšno povezano skupino bivališč obravnava kot mrežo zatočišč ene kolonije. Samci so poleti razpršeni in bivajo posamezno, pozno poleti pa se posamezni odrasli samci in samice zbirajo v paritvene skupine.

Viri: BfN: Eptesicus nilssoni – Nordfledermaus, biologija in nemška priporočila

Razdalje do hrane se skozi sezono spreminjajo

Med vzrejo mladičev so v raziskavah, povzetih v BfN, lovišča navadno v okolici porodniških zatočišč. Pregled navaja območje približno 400–1200 m okoli njih, obenem pa primere lovišč do deset kilometrov stran. Netopirji uporabljajo gozdne pokrajine z manjšimi odprtinami, gozdne travnike ter odprte prostore in vode, obdane z drevjem.

Po vzreji mladičev lahko odrasle živali letijo do lovskih območij, oddaljenih 30–40 km. V splošnem opisu poznega poletja BfN navaja tudi lovišča petnajst kilometrov ali več od zatočišča.

Na poti do hrane severni netopir pogosto uporablja ustaljene letalne povezave. Lovi vzdolž živih mej, drevesnih vrst in gozdnih robov. Hitro ter gibčno se premika ob teh strukturah, uporablja pa tudi prost zračni prostor nad krošnjami.

Viri: BfN: Eptesicus nilssoni – Nordfledermaus, biologija in nemška priporočila

Lov letečih žuželk

BfN opisuje prehrano severnega netopirja kot lov izključno letečih žuželk. Glavnino sestavljajo trzače in večji dvokrilci, med njimi druge skupine komarjev, košeninarji in muhe. Spomladi ter jeseni prevladuje lov nočnih metuljev ob cestnih svetilkah. Ob večjem roju žuželk netopir kroži okoli njega, nato plen zajame s strmoglavim spustom.

Hitrost med lovom je v nemškem pregledu navedena okoli dvajset kilometrov na uro, največ približno trideset. Običajna višina lovskega leta je pet do deset metrov. V prostem zračnem prostoru pa opis zajema razpon od dveh do petdesetih metrov, posebej ob cestnih svetilkah in nad krošnjami.

Med vzrejo mladičev potrebuje vrsta bogato ponudbo plena. Izsuševanje gozdnih voda in mokrotnih območij po BfN zmanjšuje število žuželk. Insekticidi, uporabljeni zaradi gozdnih škodljivcev, lahko poleg zmanjšanja hrane povzročijo kopičenje strupenih snovi v netopirjih. V pregledu sta posebej omenjena zatiranje majskega hrošča in sprevodnih prelcev.

Viri: BfN: Eptesicus nilssoni – Nordfledermaus, biologija in nemška priporočila

En mladič in hitro odraščanje

Nemški letni koledar BfN postavlja zasedanje porodniških zatočišč v april in najpozneje maj. Samci in samice v času brejosti ter vzreje mladičev živijo ločeno. Samice se združujejo v skupine navadno z desetimi do sto osebki; pregled vključuje tudi posamezno kolonijo s približno sto štiridesetimi samicami.

Rojstva so po tem koledarju med sredino junija in koncem julija. Samica navadno skoti enega mladiča, dvojčki so redki. Mladi hitro rastejo in prve lovske poskuse začnejo že po približno treh tednih. Pozno poleti se porodniške skupine razidejo. Parjenje je običajno umeščeno v predhodno jesen ali zimo, pozno poletno zbiranje odraslih živali pa je povezano s paritvenimi in zimskimi zatočišči.

Viri: BfN: Eptesicus nilssoni – Nordfledermaus, biologija in nemška priporočila

Večinoma zvest območju, vendar tudi z daljnimi najdbami

Ponovni ulovi obročkanih živali so severnega netopirja dolgo prikazovali kot razmeroma krajevno zvesto vrsto. BfN pa povzema posamezne razdalje med obročkanjem in ponovno najdbo od sto do štiristo petdeset kilometrov.

Pregled omenja tudi najdbe na Ferskih otokih in na naftnih ploščadih v Severnem morju. Hkrati ne opisuje splošno usmerjene sezonske selitve med porodniškimi in zimskimi območji. Obsežnejše premikanje po pregledu poteka predvsem spomladi in pozno jeseni.

Viri: BfN: Eptesicus nilssoni – Nordfledermaus, biologija in nemška priporočila

Hladna in suha podzemna zavetja

Prezimovališča so po BfN večinoma razmeroma hladne in suhe podzemne kleti, rudniški rovi ali jame. Navedene temperature so od nič do pet stopinj Celzija. Živali se večinoma skrivajo v razpokah, redkeje visijo prosto. V nemškem koledarju prezimovališča zasedejo od novembra oziroma decembra, posamezno ali v majhnih skupinah po dva do štiri osebke.

Pozimi lahko isto zatočišče uporabljajo živali iz različnih poletnih kolonij. Prezimovališče lahko menjavajo znotraj ene zime ali med leti. BfN med tesno povezanimi zimskimi prostori obravnava tudi več zatočišč, oddaljenih manj kot približno sto metrov. Najvišjo dokazano starost v svojem pregledu navaja kot dvaindvajset let in jo pripisuje Steffensu ter sodelavcem iz leta 2004.

Viri: BfN: Eptesicus nilssoni – Nordfledermaus, biologija in nemška priporočila

Obnova stavb, spremembe gozda in onesnažen plen

BfN med najpomembnejšimi nevarnostmi izpostavlja obnove stavb s porodniškimi kolonijami. Zapiranje vstopnih odprtin, odstranitev špranj in neustrezni zaščitni premazi za les vplivajo na zavetja. Med težavami sta tudi osvetlitev izletnih odprtin ter trajna svetloba v prezimovališčih. Opuščeni železniški predori so lahko zimska, poletna samčeva ali paritvena zatočišča.

V gozdni krajini so med opisanimi obremenitvami veliki intenzivni poseki in nasadi neavtohtonih drevesnih vrst. Pregled pri duglaziji omenja osiromašenje združb žuželk in pajkov. Prav tako lahko zasajevanje obstoječih manjših gozdnih jas ali travnikov odstrani odprte lovske površine. Izguba gozdnih robov, vode in širših obvodnih pasov zmanjšuje raznolikost površin, na katerih se vrsta hrani.

V prehrani lahko pride v stik z onesnažili prek žuželk, med njimi trzač. BfN navaja možnost kopičenja živega srebra in kadmija ter drugih strupenih snovi v telesni maščobi. Pri vetrnih elektrarnah opozarja na možnost neposrednih trkov z lopaticami in poškodb zaradi močnih sprememb zračnega tlaka ob rotorjih.

Viri: BfN: Eptesicus nilssoni – Nordfledermaus, biologija in nemška priporočila

Ohranjanje stavbnih zatočišč in odprtin v gozdni krajini

Nemška priporočila predlagajo ohranitev ali nadomestitev stavbnih zavetij pri rušenju, obnovi in izoliranju objektov. Med predlaganimi rešitvami so nadomestna zatočišča na sosednjih stavbah, primerne strešne ter fasadne obloge in ohranitev prostorov ob dimnikih. Pri zimskih zatočiščih naj vhode zavarujejo tako, da imajo netopirji prehod, na primer z vodoravnimi rešetkami oziroma vhodnimi špranjami.

Za lovišča BfN priporoča ohranjanje majhnih odprtih površin v gozdovih, naravnih voda in mokrišč. Gozdnih travnikov ter ruderalnih površin naj ne pogozdujejo. Žive meje in manjše skupine dreves z navezavo na gozd so predlagane kot povezave med zatočiščem in hranjenjem. V kmetijski krajini priporočila vključujejo cvetoče robove, majhne njive, travnike, pašnike in sadovnjake ob naseljih.

Če je znana izjemna porodniška kolonija v drevesnem duplu, BfN predlaga označitev drevesa in mrežo drugih možnih zatočišč za prihodnost. Med konkretnimi priporočili so stara drevesa z dupli, razpokami in močnimi razcepi debel. Na ravni gozda pregled omenja tudi ohranitev parcel drevja, starega najmanj sto štirideset let, na desetih odstotkih površine.

Pri ureditvi stavb BfN posebej omenja fasade s skrilavcem, strešno kritino iz lesno-betonskih strešnikov s podstrešno plastjo in obloge dimniških glav. Za načrtovanje gozdnih zavetij navaja najmanj dvajset dreves s primernimi votlinami, razpokami ali razcepi oziroma deset detlovih dupel na hektar. Pri izbiri posameznih dreves izrecno upošteva tudi izjemo zaradi zagotavljanja varnosti ob poteh.

Pri načrtovanju vetrnih elektrarn BfN predlaga upoštevanje netopirjev in po potrebi začasno zaustavitev naprav.

Viri: BfN: Eptesicus nilssoni – Nordfledermaus, biologija in nemška priporočila

Kako lovi v obdobju polnočnega sonca

Karl Frafjord je v raziskavi, objavljeni leta 2021, primerjal dejavnost severnih netopirjev na treh norveških območjih pri 58, 66 in 69 stopinjah severne širine. Na skrajnem severu je bila dejavna sezona dolga približno dva do tri mesece, v južnem Frafjordu pa približno mesec in pol daljša. V Tromsu so leteli tudi v obdobju polnočnega sonca, vendar so se navadno zadrževali v najtemnejšem delu noči, ko je sonce zakril hrib.

V Frafjordu so lahko netopirji tudi sredi junija lovili v približno pet ur dolgi noči. Najizrazitejša dejavnost je bila v prvi uri po sončnem zahodu. Na severu so v najsvetlejših nočeh lovili manj kot dve uri. Ko so avgustovske noči postale daljše in temnejše, se je tudi severna populacija omejila na čas med sončnim zahodom in vzhodom.

V Tromsu se je razpon med prvim izletom skupine in njenim zadnjim povratkom povečal od približno štirih ur junija do skoraj desetih jeseni. To je časovno okno dejavnosti skupine; posamezna žival se je lahko vmes večkrat vrnila v zavetje.

Pri norveških zavetjih je bila povprečna temperatura ob prvem večernem izletu 11,6 °C, najnižja pa 3,1 °C. Ob zadnjem povratku je povprečje znašalo 9,5 °C; najnižji zabeleženi povratek je potekal pri −2,5 °C.

Viri: Frafjord 2021: The influence of night length: Activity of the northern bat Eptesicus nilssonii under conditions of continuous light in midnight sun compared to a southern population