Rdeča dišavka: samostojna graditeljica celic s pelodno zalogo

Rdečkasta dlakavost in obrazni izrastki samice

Samice so navadno dolge približno 10–12 milimetrov, samci pa okoli 8–10 milimetrov. Na obrazu samice sta dva značilna izrastka, glava pa je temneje odlakana. Samci imajo svetlejši, sivobeli šop dlačic na obrazu ter daljše tipalke. Pri opazovanju so zato poleg dlakavosti zadka koristni tudi posnetek glave, velikost in oblika tipalk. Same rdečkaste dlačice niso edina lastnost, ki jo lahko zabeležimo.

Ime Osmia rufa ostaja pogosto v starejših raziskavah gnezdenja in prezimovanja. Ne gre za drugo vrsto, ki bi jo ob rdeči dišavki posebej šteli med živali gnezdilnice. Sodobne raziskave običajno uporabljajo Osmia bicornis in sopomenko pojasnijo ob prvi navedbi. Tudi videz samcev in samic se dovolj razlikuje, da ju brez poznavanja spolnih razlik ne smemo samodejno razglasiti za dve različni vrsti.

Viri: Wikipedia: Osmia bicornis, različica 1357246968

Samotarska ne pomeni, da mora biti gnezdo osamljeno

Rdeča dišavka uporablja najdene votlinice. V primerni ozki cevki si celice sledijo v vrsti: samica začne v globini in postopoma napreduje proti vhodu. Več primernih odprtin na majhni površini omogoča več samostojnih gnezd. Zato veliko čebel, ki vletajo v isto leseno gnezdilnico, še ne pomeni skupne oskrbe zaroda. Vsaka samica oskrbuje svoje celice in svoje potomce.

V celico prinese zmes peloda in medičine ter odloži eno jajčece. Naslednjo celico od prejšnje loči ilovnata pregrada, na koncu pa zapre tudi vhod. Razporeditev je drugačna od odprtega satja, v katerem delavke sproti obiskujejo in hranijo ličinke. Dišavkina ličinka se razvija v svojem omejenem prostoru s hrano, ki jo je mati zbrala pred zaprtjem celice.

Takšen način oskrbe imenujemo množično zalaganje s hrano: zaloga je pripravljena vnaprej. Samica mora zato povezati iskanje gnezdišča, nabiranje hrane in gradnjo. Pri opazovanju vhoda lahko razlikujemo vračanje s pelodom in prinašanje gradbenega materiala. Ilovnat čep kaže, da je bil vhod zaprt, sam po sebi pa še ne pove, koliko celic je zadaj in koliko potomcev bo uspešno dokončalo razvoj.

Viri: Keller, Grimmer in Steffan-Dewenter (2013): Diverse Microbiota Identified in Whole Intact Nest Chambers of the Red Mason Bee Osmia bicornis

Iz jajčeca v ličinko, kokon in odraslo čebelo

Iz jajčeca se po približno tednu dni izleže ličinka. Hrani se s pripravljeno pelodno zalogo, raste in se pozneje zaprede v kokon. Kokon je zaščitni ovoj, buba pa razvojna stopnja živali v njem; to nista dve imeni za isto stvar. Med preobrazbo nastane odrasla čebela. Do jeseni je lahko odrasla že povsem razvita, vendar gnezda še ne zapusti.

Zimo preživi kot odrasla v kokonu. Spomladanska čebela, ki pregrize ovoj in pride iz cevke, zato ni pravkar zrasla iz letošnje ličinke. Njena hrana je bila zbrana v prejšnji pomladi. Vidni del leta, ko odrasli letajo med cvetovi, je povezan z dolgim skritim delom razvoja v gnezdu. Vrsta ima eno generacijo na leto.

Celice z ženskimi potomkami so praviloma globlje v gnezdu, celice z moškimi pa bliže vhodu. Samci spomladi izstopijo prej. To zgodnejše pojavljanje samcev imenujemo protandrija. Pri gnezdilnici lahko zato nekaj časa opazujemo predvsem samce, preden se začne živahno vračanje samic s pelodom. Odsotnost takšnega nabiranja na prvi dan pojava odraslih ni nujno odsotnost uspešnega razvoja.

Viri: Keller, Grimmer in Steffan-Dewenter (2013): Diverse Microbiota Identified in Whole Intact Nest Chambers of the Red Mason Bee Osmia bicornis · Kehrberger in Holzschuh (2019): Warmer temperatures advance flowering in a spring plant more strongly than emergence of two solitary spring bee species

Pelod hrani zarod, cvetovi pa usmerjajo pot samice

Rdeča dišavka je mnogobralna: pelod nabira na več rastlinskih skupinah. Beseda ne pomeni, da je vsaka rastlina enako uporabna ali da jo vsaka samica obišče v enakem deležu. V naravnem in človekovem okolju uporablja razpoložljive cvetoče vire, zbiranje pa je povezano tudi z njihovo oddaljenostjo od gnezda. Hrano mora večkrat prepeljati do iste celice, preden jo dokonča.

Nabiranje povezuje razvoj potomcev z opraševanjem. Med obiskom cveta čebela pride v stik s prašnicami in brazdami, zato lahko prenese pelod med cvetovi. Njena dejavnost je pomembna tudi pri gojenih rastlinah, med katerimi so raziskovane jagode. Število čebel ob gnezdilnici in število obiskov določene poljščine pa nista ista podatek: čebele imajo v pokrajini več možnih virov hrane.

Viri: Keller, Grimmer in Steffan-Dewenter (2013): Diverse Microbiota Identified in Whole Intact Nest Chambers of the Red Mason Bee Osmia bicornis · Klatt in sod. (2013): Flower Volatiles, Crop Varieties and Bee Responses

Različne sorte jagod niso enako privlačne

Klatt in sodelavci so leta 2013 primerjali cvetne vonjave treh sort jagod, Sonata, Honeoye in Darselect. V cvetovih so našli enake zaznane hlapne spojine, vendar v različnih količinah. Z električnimi meritvami tipalk samic so pokazali, da čebele zaznajo preizkušene sestavine vonja in da odziv ni pri vseh sestavinah enako močan. Tipalka tako sodeluje pri odkrivanju cvetnih informacij, ki jih s pogledom ne moremo razločiti.

Na komercialni njivi pri nemškem Göttingenu so nato primerjali obiske sort Sonata in Honeoye med njunim hkratnim cvetenjem. Samice rdeče dišavke so pogosteje obiskovale Sonato. Razlike niso preprosto sledile večji površini ali večjemu številu cvetov: skupna cvetna pokritost se ni pomembno razlikovala, cvetovi Honeoye pa so bili celo večji. Rezultat je skladen s pomenom vonja pri izbiri cvetov.

Avtorji niso mogli ločiti, ali je bila odločilna celotna količina vonjav ali določena mešanica. Tudi električni odziv tipalke sam po sebi še ni enak odločitvi cele čebele za obisk. Raziskava zato ne daje univerzalnega priporočila ene sorte za vsak vrt. Pokaže pa, zakaj dve na pogled podobno bogato cvetoči gredi nista nujno enako zanimivi za istega opraševalca.

Viri: Klatt in sod. (2013): Flower Volatiles, Crop Varieties and Bee Responses

Vonjalni podpis se spreminja s starostjo

Samci iščejo samice pri mestih izletavanja in na cvetovih. Po parjenju lahko še nekaj časa ostanejo na samičinem hrbtu ter izvajajo ponavljajoče gibe tipalk, nog in zadka z značilnim brenčanjem. Za razumevanje razmnoževanja je pomembno ločiti sam prenos semena, vedenje po njem in kasnejšo spremembo privlačnosti samice. Ti dogodki se časovno povezujejo, vendar niso nujno vzročno isti proces.

Seidelmann in Rolke sta leta 2019 pri čebelah iz vzreje v nemškem Halleju primerjala površinske kemične profile mladih in starejših samic. Preizkus je ločil tudi osemenitev od vedenja samca po parjenju. Ugotovila sta, da se je kemični profil rdeče dišavke spreminjal predvsem s starostjo, ne glede na to, ali se je samica že parila. Preoblikovanje vonjalne mešanice je potekalo tudi pri neparjenih samicah.

Na sveže parjenih samicah nista zaznala prej domnevane snovi, s katero naj bi samec drugim samcem kemično sporočil, naj samico pustijo pri miru. To ne pomeni, da samci ne uporabljajo kemičnih sporočil, temveč da preprosta razlaga enega takega zaščitnega nanosa v tem poskusu ni bila potrjena. Spremembe z odraščanjem samice in njena kratka začetna pripravljenost za parjenje bolje pojasnjujejo opaženi časovni potek.

Viri: Seidelmann in Rolke (2019): Advertisement of unreceptivity – Perfume modifications of mason bee females

Čas pojavljanja mora sovpadati s hrano

Pomlad ne sproži vseh organizmov na enak način. Kehrberger in Holzschuh sta v raziskavi, objavljeni leta 2019, na enajstih apnenčastih traviščih pri Würzburgu spremljali izstopanje rdeče in rogate dišavke iz kokonov. Na delu teh mest sta spremljali tudi cvetenje navadnega kosmatinca, Pulsatilla vulgaris. V poskus sta vključili kupljene kokone, zato to ni bil popis naravne številčnosti nemških ali slovenskih populacij.

Na toplejših mestih so se prvi samci pojavili prej. Pri samicah rdeče dišavke enak premik začetka ni bil potrjen, prav tako se ni pomembno premaknil povprečni datum pojavljanja samcev. Razlika med prvim osebkom in večino osebkov je zato pomembna. Najzgodnejša opažena čebela še ne pove, kdaj bo dejaven pretežni del samic, ki nabirajo hrano za zarod.

Cvetenje kosmatinca se je s toploto premaknilo močneje kakor pojavljanje čebel. Takšna neusklajenost lahko skrajša prekrivanje med cvetovi in njihovimi obiskovalci. Za rdečo dišavko je posebej pomembna razpoložljivost tudi drugih cvetočih rastlin po koncu zgodnjega cvetenja. Rezultat ni koledar za vsako slovensko leto, ampak razlaga, zakaj topel dan sam ne zagotovi sočasnega začetka vseh potrebnih bioloških dogodkov.

Viri: Kehrberger in Holzschuh (2019): Warmer temperatures advance flowering in a spring plant more strongly than emergence of two solitary spring bee species

V gnezdu je tudi neviden mikrobni svet

Pelod in ilovica v celico prineseta tudi mikroorganizme iz okolja. Keller in sodelavci so leta 2013 analizirali bakterijsko raznovrstnost dveh celic istega gnezda rdeče dišavke iz trstike pri Würzburgu. Vzorčili so združeno vsebino celic, vključno z živaljo, kokonom, ostanki hrane in površinami. Zato rezultat opisuje gnezdno okolje, ne zgolj bakterij v črevesju čebele.

Našli so raznovrstno bakterijsko združbo, pri kateri je bilo veliko povezav z okoliškimi tlemi in gradbenim materialom. Nekatere odkrite skupine so bile sorodne bakterijam, ki pri drugih živalih sodelujejo v koristnih ali škodljivih odnosih. Sama podobnost zaporedja DNK pa še ne dokaže, da določena bakterija povzroča bolezen pri dišavki ali da ji pomaga prebavljati hrano.

Raziskava ni ločila aktivnih bakterij od mirujočih in je zajela le dve celici. Njena bistvena ugotovitev je zato raznoliko okolje, v katerem odrašča samotarska čebela, ne seznam potrjenih bolezni vsake gnezdilnice. Materina izbira prostora, hrane in ilovice poveže zarod z okoliško pokrajino tudi na ravni, ki je pri običajnem opazovanju skrita. Razvojni uspeh tako ni odvisen samo od tega, ali je v lesu dovolj luknjic.

Viri: Keller, Grimmer in Steffan-Dewenter (2013): Diverse Microbiota Identified in Whole Intact Nest Chambers of the Red Mason Bee Osmia bicornis

Na velikost vplivajo razmere med razvojem

Velikost odrasle dišavke ni določena samo s spolom. Terenski poskus, objavljen leta 2017, je spremenil toplotne razmere v gnezdih rdeče dišavke in spremljal telesno maso ter velikost osnovnih vidnih enot sestavljenega očesa. Pri višji povprečni temperaturi in večjih temperaturnih nihanjih sta se telesna velikost in velikost teh enot zmanjšali. Razmere v votlinici se torej lahko pozneje izrazijo v zgradbi odrasle živali, ki iz nje izstopi.

Samotarska čebela gnezda ne uravnava tako kakor družina družbenih čebel. Ličinke se razvijajo pri temperaturah okolice, zato sta pomembna tako povprečna toplota kot nihanje med toplejšimi in hladnejšimi obdobji. V omenjenem poskusu so imeli samci glede na telesno maso razmeroma večje vidne enote od samic. Avtorji to povezujejo z možno vlogo vida pri paritvenem letu, ne z dokazano boljšo sposobnostjo samcev pri vsakem vidnem opravilu.

Viri: The thermal environment of the nest affects body and cell size in the solitary red mason bee (2017)