Ščinkavec (Fringilla coelebs) je manjša ptica pevka, po velikosti podobna vrabcu, vendar vitkejša in z daljšim repom. Najlažje ga prepoznamo po dveh belih progah na perutih, belih robovih repa in zelenkasto sivem križu, ki so dobro vidni med letom. Samec ima v obdobju gnezdenja rjasto rdeče prsi in lica ter modrosivo teme, samica in mladiči pa so manj izrazito obarvani.
Gozdovi, vrtovi in sezonsko gibanje
Ščinkavci živijo v gozdovih, živih mejah, mestnih parkih in vrtovih. Vrsta gnezdi v velikem delu Evrope in sega čez zmerni pas Azije proti Sibiriji. V blažjih delih območja razširjenosti se ptice ne selijo, populacije iz hladnejših severnih območij pa se pozimi pomaknejo južneje. V času zunaj gnezdenja se ščinkavci pogosto zbirajo v rahle jate; v odprti pokrajini lahko iščejo hrano tudi v večjih skupinah. V Sloveniji jih lahko opazujemo vse leto. Ob snežni odeji jih je mogoče opaziti pri vrtnih krmilnicah, kamor jih privabi hrana, ki jo je na tleh težje najti.
Viri: Notranjski regijski park · Sodelavci Wikipedije: Fringilla coelebs
Hrana se spreminja z letnim časom
Večino leta ščinkavec išče semena in drugo rastlinsko hrano na tleh. Pri tem se pogosto zadržuje na odprtih površinah, kjer se lahko hrani skupaj z drugimi pticami. V obdobju gnezdenja spremeni prehrano: v krošnjah išče nevretenčarje, zlasti gosenice. Mladiče starša hranita z nevretenčarji, med katerimi so poleg gosenic tudi listne uši, strigalice, pajki in ličinke hroščev. Takšna hrana predstavlja pomemben del prehrane mladičev. Ptica torej uporablja različna prehranjevališča: semena pobira predvsem s tal, žuželke pa išče med vejami in listjem. Občasno se za letečim plenom požene tudi v kratek zračni izlet.
Petje, gnezdo in mladiči
Spomladi samec poje z izpostavljene veje in s tem privablja samico ter oznanja svoje območje. Samci imajo lahko več različnih tipov petja, njihovo oglašanje pa se lahko razlikuje med območji. Če se na ozemlju srečata dva tekmeca, se lahko spopadeta najprej v zraku in nato še na tleh. Gnezdo splete samica v razcepu veje grma ali drevesa, nekaj metrov nad tlemi. Zunanjost prikrije z lišaji, mahom in travami, notranjost pa obloži z drobnimi koreninami in perjem. V Sloveniji gnezdi spomladi, tudi aprila in maja. Jajca vali samica, za mladiče pa skrbita oba starša. Ko mladiči zapustijo gnezdo, jim odrasli še naprej pomagajo pri hranjenju.
Viri: Notranjski regijski park · Sodelavci Wikipedije: Fringilla coelebs
Pogosta vprašanja o vrsti
Ali bele proge na krilih vidimo samo pri samcu?
Ne, značilne bele oznake na krilih in repu imata oba spola.
Preverite vir odgovoraZakaj je samec jeseni manj pisan?
Nove peresne konice imajo rjavkaste robove; z obrabo se do pomladi razkrijejo bolj žive barve.
Preverite vir odgovoraKdo zgradi gnezdo?
Samica, ki skodelico v razcepu veje z zunanje strani prekrije tudi z mahom in lišaji.
Preverite vir odgovoraViri in preverjanje
Opis povzema navedene vire. Podatek o pojavljanju v katalogu ne potrjuje današnje stalne populacije ali trenutne številčnosti. Natančnih občutljivih najdišč ne objavljamo.
Besedilo je prevedena in prirejena predstavitev navedenih virov Wikipedije ter je na voljo pod licenco CC BY-SA 4.0. Avtorji in uporabljene revizije so navedeni med viri. CC BY-SA 4.0
- Notranjski regijski park
Opis vrste, zajet 18. 10. 2026; uporabljen za identifikacijo in slovenski sezonski okvir.
- Sodelavci Wikipedije: Fringilla coelebs
Prevedeno, povzeto in slogovno prirejeno iz navedene revizije angleške Wikipedije; spremembe: slovenski opis in izbor podatkov. Avtorji vira ne potrjujejo te priredbe. Licenca CC BY-SA 4.0.
Avtorji in zgodovina sprememb izvirnika
Opazite napako ali imate novejši strokovni vir? Sporočite uredništvu.