Sviščev mravljiščar (Phengaris alcon) je večji modrin, ki ga prepoznamo po modri zgornji strani kril pri samcu in značilnih pegah na spodnji strani. Samica je večinoma temno siva. Vrsta je vezana na močvirske travnike, kjer raste močvirski svišč, saj se na tej rastlini začne razvoj gosenice. Ko ta dovolj zraste, jo sprejmejo mravlje in jo hranijo v svojem gnezdu.
Močvirski travniki in svišč
Sviščev mravljiščar živi na močvirnih travnikih in nizkih barjih. Za njegovo življenjsko okolje sta potrebna močvirski svišč (Gentiana pneumonanthe) in prisotnost gostiteljskih mravelj. Vrsta je torej vezana na rastišča, kjer se stikata rastlinski in mravljiščni del njenega življenjskega kroga.
Pojavlja se do nadmorske višine okoli 1000 metrov.
Samica odlaga jajčeca na cvetove močvirskega svišča. Gosenice se sprva hranijo na tej rastlini; v Alpah je med gostitelji naveden tudi svilničasti svišč (Gentiana asclepiadea). Ko dovolj zrastejo, jo zapustijo in pridejo na tla pod rastlino.
Tam jih lahko najdejo mravlje, ki jih odnesejo v mravljišče. V Sloveniji odrasli letajo v eni poletni generaciji, od junija do avgusta.
Viri: Notranjski regijski park · Sodelavci Wikipedije: Phengaris alcon
Gosenica v mravljišču
Gosenica preživi nadaljnji razvoj v gnezdu mravelj iz rodu Myrmica. S svojim kemičnim vonjem posnema njihove ličinke, zato jo mravlje sprejmejo in prenesejo v prostor, kjer skrbijo za zarod. Nato jo hranijo z izločki, ki jih delavke izbljuvajo, podobno kot svoje ličinke.
Slovenski vir poudarja, da gosenica ne pleni mravljega zaroda, temveč jo delavke hranijo in zanjo skrbijo.
Vrsta lahko uporablja različne vrste mravelj na različnih območjih, včasih pa tudi več vrst na istem območju. Kljub temu se lokalne gosenice navadno najbolje vključijo v kolonijo ene gostiteljske vrste. Ko gosenica konča razvoj, se zabubi; iz bube se nato izleže metulj, ki zapusti mravljišče.
Tak način razvoja je odvisen od zaporedja ustrezne rastline in primernega mravljišča.
Občutljiv življenjski krog
Močvirski svišč omogoča začetek razvoja, mravlje pa nadaljevanje do odraslega metulja. Če na rastišču manjka kateri od teh delov, življenjski krog vrste ne more potekati na opisan način. Izsuševanje ali druge spremembe takšnega travnika lahko prizadenejo bodisi rastlino bodisi gostiteljske mravlje.
Njuna bližina je ključna: mlada gosenica sama zapusti rastlino in na tleh čaka, da jo odkrijejo delavke.
Tudi v mravljišču gosenica ni povsem varna. Zajedavska osa Ichneumon eumerus jo poišče pod zemljo. S kemičnim izločkom povzroči medsebojno napadanje mravelj, med zmedo pa odloži jajčeca v gosenico.
Ko se ta zabubi, jo potomci ose porabijo za svoj razvoj. Gre za posebno povezavo rastline, metulja, mravelj in njegovega zajedavca.
Pogosta vprašanja o vrsti
Zakaj potrebuje tako svišč kot mravlje?
Na svišču se gosenica začne hraniti, v mravljišču pa nadaljuje razvoj.
Preverite vir odgovoraAli gosenica običajno pleni mravlji zarod?
Ne; delavke jo hranijo z izbljuvano hrano, podobno kot svoje ličinke.
Preverite vir odgovoraKako jo mravlje sprejmejo med svoj zarod?
Njene površinske kemične snovi posnemajo vonj mravljih ličink.
Preverite vir odgovoraAli uporablja povsod isto vrsto mravelj?
Ne. Gostitelji iz rodu Myrmica se med območji razlikujejo.
Preverite vir odgovoraViri in preverjanje
Opis povzema navedene vire. Podatek o pojavljanju v katalogu ne potrjuje današnje stalne populacije ali trenutne številčnosti. Natančnih občutljivih najdišč ne objavljamo.
Besedilo je prevedena in prirejena predstavitev navedenih virov Wikipedije ter je na voljo pod licenco CC BY-SA 4.0. Avtorji in uporabljene revizije so navedeni med viri. CC BY-SA 4.0
- Notranjski regijski park
Uporabljen opis vrste; zajem vira 18. 10. 2026. Opis ne pomeni novega popisa današnje razširjenosti.
- Sodelavci Wikipedije: Phengaris alcon
Prevedeno, povzeto in slogovno prirejeno iz navedene revizije angleške Wikipedije; spremembe: slovenski opis in izbor podatkov. Avtorji vira ne potrjujejo te priredbe. Licenca CC BY-SA 4.0.
Avtorji in zgodovina sprememb izvirnika
Opazite napako ali imate novejši strokovni vir? Sporočite uredništvu.