Temni mravljiščar: od strašnice do mravljišča

Rjava spodnja stran in podobna vrsta

Pri temnem mravljiščarju je videz zgornje strani kril odvisen od spola. Zgodovinski opis samico označuje kot črno rjavo, pri samcu pa opisuje modro obarvanost. Spodnja stran je kavasto rjava in ima eno vrsto očesc. Tak opis je uporaben za prvo orientacijo; barvne razlike med osebki so omenjene že v starem opisu vrste.

Podobni strašničin mravljiščar (Phengaris teleius) ima bolj sivo spodnjo stran kril in dve vzporedni vrsti črnih pik s svetlim robom. Pri temnem mravljiščarju je spodnja stran bolj rjava, vrsta črnih pik pa ena.

Imena Maculinea nausithous, Glaucopsyche nausithous in zgodovinsko Lycaena arcas se nanašajo na isto vrsto. Pri branju starejših raziskav se pojavlja rodovno ime Maculinea. Phengaris teleius je druga vrsta.

Viri: Wikipedia: Dusky large blue, revizija 1313959484 · Timus in sod. (2017; spletno 2016): Conservation implications of source-sink dynamics within populations of endangered Maculinea butterflies · Krajinski park Goričko: Scarce and dusky large blue

Strašnica hrani odraslega metulja in mlado gosenico

Temni mravljiščar živi na vlažnih, zmerno hranilnih traviščih in med višjimi zelišči. Evropski priročnik med njegovimi življenjskimi prostori navaja tudi obvodno rastje ter mokrišča.

Začetni razvoj gosenice na cvetni glavici traja nekaj tednov; raziskava iz Transilvanije navaja prve tri do štiri tedne. Zatem se gosenica spusti na tla. Tam jo mora najti delavka ustrezne gostiteljske mravlje in jo odnesti v gnezdo. Razvoj je tako odvisen od dveh različnih živih gostiteljev, rastline v začetnem obdobju in mravelj v poznejšem.

Gostota cvetnih glavic in razpoložljivost mravljišč se lahko znotraj istega travnika precej razlikujeta. Del z veliko strašnice lahko odraslim omogoča hranjenje in odlaganje jajčec, poznejši razvoj gosenic pa omejujejo redka gostiteljska gnezda. Pri opazovanju življenjskega prostora je zato smiselno ločiti cvetočo rastlino, obisk odraslega metulja in dokaze o uspešnem razvoju nove generacije.

Na raziskovanem travniku v Transilvaniji je bilo strašnice razmeroma malo. Avtorji so to izpostavili kot posebnost območja: na številnih drugih nahajališčih obeh preučevanih vrst je cvetnih glavic občutno več, kot jih populaciji potrebujeta. Na tem travniku je zato lahko tudi razpoložljivost rastline omejevala odlaganje jajčec in začetni razvoj gosenic. Gostiteljska mravljišča so bila druga omejitev.

Viri: Timus in sod. (2017; spletno 2016): Conservation implications of source-sink dynamics within populations of endangered Maculinea butterflies · van Swaay in sod. (2012): Dos and Don’ts for butterflies of the Habitats Directive of the European Union

Skriti del razvoja v mravljišču

V mravljišču gosenica izkorišča kolonijo gostiteljskih mravelj. Tak odnos imenujemo socialni parazitizem. Timus in sodelavci pri temnem mravljiščarju opisujejo dve prehranski značilnosti: gosenica pleni mravlji zarod, hranijo pa jo tudi delavke. Pri strašničinem mravljiščarju v isti primerjavi navajajo strogo plenilsko strategijo.

Število gosenic, ki se razvijajo v eni koloniji, lahko omeji razpoložljiva hrana. Če v gostiteljsko gnezdo pride preveč gosenic mravljiščarjev, lahko pretirano izčrpajo kolonijo. Njihovo preživetje se tedaj zmanjša, v skrajnem primeru lahko poginejo vse. Timus in sodelavci takšno tekmovanje za omejene vire obravnavajo kot enega od dejavnikov nihanja številčnosti populacij.

Gosenica v gnezdu prezimi in se v zgodnjem poletju zabubi. Po preobrazbi odrasli metulj zapusti mravljišče. Vrsta ima eno generacijo na leto. Kratko poletno obdobje, v katerem opazujemo odrasle, zajema le zadnji del razvoja; pred njim sta hranjenje na strašnici in prezimovanje v mravljem gnezdu.

Temni mravljiščar je lahko tudi sam gostitelj parazitoida. Priročnik iz leta 2012 za Nemčijo, dolino Rone in dele Poljske navaja specializirano najezdniško osico Neotypus 'pusillus'. Avtorji dopuščajo možnost, da to ime zajema dve na videz podobni vrsti: eno na območju Nemčije in Poljske ter drugo v dolini Rone. Obe naj bi bili vezani prav na temnega mravljiščarja.

Viri: Timus in sod. (2017; spletno 2016): Conservation implications of source-sink dynamics within populations of endangered Maculinea butterflies · van Swaay in sod. (2012): Dos and Don’ts for butterflies of the Habitats Directive of the European Union

Gostiteljska mravlja se med območji razlikuje

Zakšek in sodelavci so v raziskavi, objavljeni leta 2021, poročali o terenskem vzorčenju na Goričkem v letih 2011 in 2012. Na 12 izbranih mestih so pregledali 142 mravljišč. Našli so 87 gosenic temnega mravljiščarja v devetih gnezdih, vseh vrste Myrmica rubra.

V osrednji Transilvaniji je raziskava Timus in sodelavcev obravnavala populacijo, ki kot gostitelja uporablja Myrmica scabrinodis. Avtorji takšno uporabo gostitelja opisujejo kot značilno za tamkajšnjo podvrsto kijevensis. Ista vrsta hranilne rastline zato na različnih območjih ne pomeni nujno iste gostiteljske mravlje.

Myrmica rubra je v evropskem priročniku navedena kot običajna gostiteljica temnega mravljiščarja. Za gosenico tudi prisotnost poljubne mravlje ob strašnici ne zagotavlja nadaljevanja razvoja; potrebuje ustreznega gostitelja.

Viri: Zakšek in sod. (2021): Local host ant usage of scarce large blue Phengaris teleius and dusky large blue P. nausithous at Goričko Nature Park · Timus in sod. (2017; spletno 2016): Conservation implications of source-sink dynamics within populations of endangered Maculinea butterflies · van Swaay in sod. (2012): Dos and Don’ts for butterflies of the Habitats Directive of the European Union

Kje so se metulji izlegli in kam so se premaknili

Na travniku v osrednji Transilvaniji v Romuniji so raziskovalci leta 2010 spremljali temnega in strašničinega mravljiščarja z označevanjem in ponovnim ulovom. Popis je potekal od 12. julija do 27. avgusta ter zajel celotno obdobje leta obeh vrst. Označene odrasle so po ulovu takoj izpustili na mestu ujetja, poznejši ponovni ulovi pa so omogočili analizo njihovega premikanja.

Travnik je imel mokrotno središče in bolj suho obrobje. Središče je merilo 2,37 hektarja, obrobni deli skupaj 12,89 hektarja. Po modelnih ocenah se je približno 80 odstotkov odraslih vsake od obeh preučevanih vrst izleglo v središču, čeprav je to zavzemalo približno 15 odstotkov celotnega območja. Ocena izvora odraslih temelji na analizi podatkov o ulovih.

Julija so se odrasli izrazito zbirali v središču, avgusta pa je bila razlika v njihovem številu med središčem in obrobjem precej manjša. Pri temnem mravljiščarju so za celotno sezono modelno ocenili 2131 odraslih osebkov. Ta vrednost opisuje raziskovano romunsko populacijo v letu 2010; ni neposredno prešteto število vseh ujetih metuljev.

Gostota cvetnih glavic strašnice je bila v obeh delih podobna. Ker je bilo obrobje precej večje, je imelo skupaj več cvetnih glavic. Gostota gnezd gostiteljske mravlje Myrmica scabrinodis pa je bila tam približno štirikrat manjša. Podobna gostota rastline je tako spremljala precej različne razmere za del razvoja, ki poteka v mravljišču.

Ulov ni zajel vseh odraslih, ki so bili ob posameznem obisku na travniku. Raziskovalci so s ponovnimi ulovi ocenili tudi verjetnost ulova in preživetje; iz teh podatkov so izračunali številčnost. Modelne ocene preživetja so pri obeh vrstah ustrezale približno štirim do osmim dnevom odraslega življenja. To je ocena za preučevani populaciji, ne trajanje celotnega razvoja metulja. Večtedensko obdobje leta na travniku zajema zaporedno pojavljanje odraslih osebkov, zato ga ne smemo enačiti z življenjsko dobo posameznega odraslega.

Viri: Timus in sod. (2017; spletno 2016): Conservation implications of source-sink dynamics within populations of endangered Maculinea butterflies

Privlačen prostor za odrasle in obnavljanje generacije

Avtorji so središče razlagali kot izvorno območje, kjer nastaja veliko novih odraslih in od koder se ti razširjajo. Obrobje so obravnavali kot ponorno območje, ki sprejema priseljene odrasle, medtem ko je tamkajšnje obnavljanje naslednje generacije slabše.

Premiki iz središča na obrobje so se povečali v času, ko se je ocenjeno število odloženih jajčec približalo številu razpoložljivih cvetnih glavic in ga preseglo. Samice so se med območjema premikale pogosteje kot samci. Avtorji so predlagali, da samice iščejo še nezasedene cvetne glavice, samci pa jim lahko sledijo pri iskanju partneric. Časovno sovpadanje podpira to razlago, ne dokazuje pa neposredno vzroka vsakega premika.

Sklep o izvoru in ponoru je imel omejitev: podrobna analiza je zajela eno leto. Avtorji so izrecno zapisali, da bi za potrditev takšne dinamike potrebovali večletne podatke. Tudi ugotovitev o manj ugodnem obrobju velja za ta heterogeni travnik. V razpravi navajajo druge raziskave, v katerih so bili robovi življenjskih prostorov za mravljiščarje ugodnejši.

Obrobni deli lahko kljub slabšemu razmnoževalnemu uspehu prispevajo nekaj novih odraslih. Avtorji so tudi predlagali, da sprejemanje presežka odraslih zmanjša obremenitev gostiteljskih kolonij v središču in s tem tekmovanje med gosenicami.

Raziskovana populacija je bila tudi razmeroma osamljena. Raziskovalci so med glavnim travnikom in drugim bližnjim nahajališčem zabeležili le dva prehoda, po enega pri vsaki od obeh vrst. Pri razlagi morebitne koristi obrobja so opozorili tudi na negotovost: mogoče je, da bi obrobni deli sami lahko vzdrževali majhne, vendar obstojne populacije.

Viri: Timus in sod. (2017; spletno 2016): Conservation implications of source-sink dynamics within populations of endangered Maculinea butterflies

Košnja, višina rastja in vlažnost tal

Evropski priročnik iz leta 2012 med nevarnostmi za življenjski prostor navaja izsuševanje, opuščanje rabe in stopnjevanje košnje. Košnja v času, ko so jajčeca ali mlade gosenice na strašnici, odstrani njihov življenjski prostor na rastlini. Občasna košnja hkrati pomaga ohranjati razmere za obnovo strašnice. Čas in pogostost posega sta zato povezana z razvojem metulja ter rastjo rastlin.

Priporočila se razlikujejo tudi s podnebjem in produktivnostjo tal. Priročnik za severni del območja razširjenosti opisuje pogostejšo košnjo, v toplejših razmerah pa daljše presledke. Predlaga ohranjanje pasov višjega rastja ob robovih in izmenično upravljanje delov površine, da so v bližini hkrati na voljo strašnica ter primerna gnezda mravelj.

Na raziskovanem romunskem travniku so za bolj suho obrobje priporočili manj intenzivno košnjo in pašo. Višja ruša zagotavlja hladnejše in vlažnejše razmere v zgornjih plasteh tal, kjer živijo mravlje, ter lahko koristi gostiteljski Myrmica scabrinodis. Priporočilo izhaja iz razmer na tem travniku in njegove gostiteljske mravlje, zato ne določa enotnega režima za vsa območja.

Priročnik predlaga tudi ohranjanje posameznih grmov ali živih mej, ki odraslim zagotavljajo zavetje in tople razmere. Na ravni krajine priporoča povezane zaplate z ekstenzivno kmetijsko rabo, kjer so prisotne tako hranilne rastline kot gostiteljske mravlje. Med njimi naj ostajajo tudi neobdelani deli kot zatočišča mravelj. Za južni del območja razširjenosti navaja možnost paše z majhno intenzivnostjo, pri kateri je treba spremljati gostoto pašnih živali.

Viri: Timus in sod. (2017; spletno 2016): Conservation implications of source-sink dynamics within populations of endangered Maculinea butterflies · van Swaay in sod. (2012): Dos and Don’ts for butterflies of the Habitats Directive of the European Union

Kaj lahko razberemo ob opazovanju

Pri opazovanju odraslih je zdravilna strašnica uporabno izhodišče, saj se metulji pogosto zadržujejo na njej ali ob njej. Starejši opis odrasle umešča v julij in avgust; to je časovni okvir opisa, ne zagotovilo enakega poteka vsako leto.

Za spremljanje razporeditve odraslih so koristni ponovljeni obiski skozi obdobje njihovega leta. Romunska raziskava je pokazala, da bi zgodnji in pozni poletni obisk istega travnika dala različno sliko njihove razporeditve. Zapis datuma in dela travnika zato ohrani podatek, ki bi se pri skupnem seštevku opaženih odraslih izgubil. Kraja posameznega opažanja ni mogoče samodejno enačiti s krajem izleganja.

V romunski raziskavi so razpoložljivost gostiteljskih mravelj preverjali z gostoto gnezd in številom delavk, ujetih v talne pasti. Na obrobju so ujeli skoraj desetkrat manj delavk. Avtorji so iz tega sklepali, da so bile tam kolonije manjše in so bile nekatere morda premajhne za celoten razvoj gosenic. Velikost kolonij je bila v tej razlagi sklep iz kazalnikov, ne neposredno prešteto število vseh mravelj v vsakem gnezdu.

Viri: Wikipedia: Dusky large blue, revizija 1313959484 · Timus in sod. (2017; spletno 2016): Conservation implications of source-sink dynamics within populations of endangered Maculinea butterflies · van Swaay in sod. (2012): Dos and Don’ts for butterflies of the Habitats Directive of the European Union