Tatarska žvižgavka: prepoznavanje in način življenja

Kako jo prepoznamo

Tatarska žvižgavka meri od 53 do 57 centimetrov, razpon kril pa ima od 84 do 88 centimetrov. Samec ima oranžno okroglo glavo, cimetno rjava lica, rdeče oko in kljun ter črn vrat, prsi, trebuh in repni del. Krila so sivo rjava, boki pa umazano beli. Takšna kombinacija barv ga loči od samice, ki je pretežno temno rjava s svetlejšimi prečnimi progami. Njena lica in grlo so siva, glava črno rjava, pred konico črnega kljuna pa je rožnat kolobar. Odrasel samec je zato na vodi pogosto opaznejši od umirjeno obarvane samice.

Viri: Notranjski regijski park · Sodelavci Wikipedije: Netta rufina

Življenjski prostor in sezonsko gibanje

Za gnezdenje izbira velika nižinska jezera in reke, porasle s trstičjem. Gnezdo skrije v gosto obrežno rastlinje ali ga postavi na plavajoče rastlinje med trstičjem. Zunaj gnezditvenega obdobja se lahko zadržuje tudi na mirnih zalivih morske obale in deltah rek, kjer jo je mogoče opazovati med preletom ali prezimovanjem. Del osebkov ostane pozimi na območju gnezdenja, drugi se preselijo v kraje z milejšim podnebjem. Širše gnezditveno območje sega od južnoevropskih mokrišč prek predelov ob Črnem morju do Srednje Azije in Mongolije.

Viri: Notranjski regijski park · Sodelavci Wikipedije: Netta rufina

Kaj je in kako se hrani

Tatarska žvižgavka je pretežno rastlinojeda. Jé korenine, poganjke in semena vodnih rastlin, občasno pa tudi vodne nevretenčarje ali paglavce. Hrano išče s potapljanjem in pobiranjem s površine oziroma tik pod njo; pogosto pa se za rastlinami tudi prekucne z glavo navzdol. Tako lahko izkorišča rastlinje v različnih globinah, ne da bi bila njena prehrana omejena samo na potapljanje. Aktivna je podnevi, največ živahnosti pa kaže ob sončnem vzhodu in zahodu.

Viri: Notranjski regijski park · Sodelavci Wikipedije: Netta rufina

Skupine in gnezdenje

Večino leta se tatarske žvižgavke zadržujejo v manjših skupinah. Pozimi se lahko pridružijo večjim jatam, v katerih je tudi več sto ptic; včasih so v njih še druge potapljavke. Gnezdenje poteka maja in junija. Gnezdo iz vej, korenin in listja je skrito med rastlinjem ob vodi ali na plavajočem rastlinju v trstičju. Samica znese od osem do dvanajst bledozelenih jajc. V Sloveniji jo srečujemo tudi kot zimskega gosta na odprtih vodah.

Viri: Notranjski regijski park · Sodelavci Wikipedije: Netta rufina

Samec ni vse leto enako pisan

Po menjavi v poletno prehodno perje je samec precej bolj podoben samici, vendar ohrani rdeč kljun. Opis oranžne glave in močnega črno-belega kontrasta zato velja predvsem za značilno odraslo opravo. Pri prepoznavanju upoštevamo tudi kljun, obliko glave in vedenje, ne samo svetlosti perja.

Vrsta ima tudi različne glasove. Samec se lahko oglaša s piskajočim glasom, samica pa s hrapavim ponavljajočim se klicem. Na vodi se lahko pridružita drugim potapljavkam v mešani jati, zato pregled skupine pokaže več različnih vzorcev glav in kljunov.

Viri: Sodelavci Wikipedije: Netta rufina