Veliki kormoran v Sloveniji: prehrana, peruti in zimsko štetje

Kormoran na slovenski obali

Krajinski park Strunjan ga v objavi z dne 24. januarja 2018 opisuje kot preletnika in zimskega gosta naše obale. Omenja ptice, ki počivajo na bojah v zalivu, medtem ko v laguni in solinah opazujejo tudi druge vodne vrste. Takšna mesta za počitek so del njegove uporabe vodnega prostora, poleg površin, na katerih se prehranjuje.

Po parku je kormoran skoraj povsem črn, ob licih pa ima belo in rumeno obarvanost. Predstavitev ga od sredozemskega vranjeka ločuje po velikosti in položnejšem čelu. To sta uporabna znaka, ker ob morski obali srečamo več podobnih temnih ptic. Obalni prizor iz navedene objave zato dopolnjuje identiteto vrste z dejanskim, datiranim opisom opazovanja v Sloveniji.

Viri: Krajinski park Strunjan — Gneča v laguni Stjuža

Ribe, potapljanje in skupinsko življenje

Priročnik Ptice Slovenije velikega kormorana predstavlja kot ptico približno čapljine velikosti. Hrano išče pod vodo, med njegovim plenom pa navaja ribe. V isti predstavitvi so navedene tako tekoče in stoječe celinske vode kot morje. Za življenjski prostor zato ne zadostuje povezava s slano vodo: kormoran lahko uporablja tudi reke in jezera v notranjosti države.

Priročnik ga označuje za delno selivko, ki je lahko v jatah. Posamezna ptica, skupina na počivališču in gnezditvena kolonija tako pomenijo različne prizore. Jata pozimi še ni gnezditvena kolonija. To razlikovanje pomaga razumeti, zakaj lahko ob zimskem obisku vodne površine vidimo precej ptic, čeprav vrsta v slovenskih opisih ni predstavljena kot pogosta gnezdilka.

Viri: DOPPS — Ptice Slovenije, mali priročnik

Gnezdo in razvoj mladičev

Slovenski priročnik opisuje kolonijsko gnezdenje in gnezdo na drevesu. Navaja eno leglo s tremi do štirimi jajci. Mladiči so gnezdomci, kar jih ločuje od račjih mladičev, ki so kmalu po izvalitvi že gibljivi zunaj gnezda. Pri kormoranu je zgodnji razvoj vezan na gnezdo in skrb staršev.

Podatki priročnika iz leta 2016 opisujejo gnezditveno biologijo. DOPPS v svoji spletni predstavitvi kot potrjeno slovensko gnezditveno lokacijo navaja Renške glinokope na Goriškem. Tako je pri opisu Slovenije pomembno ločiti redko potrjeno gnezdenje od mnogo širše zimske uporabe voda. Ptice na počivališču ob morju niso nujno domači gnezdilci.

Viri: DOPPS — Kormorani Slovenije · DOPPS — Ptice Slovenije, mali priročnik

Razlika med kormoranom, vranjekom in pritlikavim kormoranom

DOPPS velikega kormorana opisuje kot veliko, po postavi gosi podobno ptico. Njegova sorodnika sta drugačna. Vranjek (Gulosus aristotelis) ima vitkejšo postavo in stopničasto čelo, v gnezditvenem obdobju pa se mu razvije manjši čop. DOPPS ga pri nas povezuje izključno z morjem in ga posebej omenja ob školjčiščih vzdolž slovenske obale. Ta povezava z morskim prostorom ga razlikuje od velikega kormorana, ki uporablja tudi celinske vode.

Pritlikavi kormoran (Microcarbo pygmaeus) je najmanjši evropski kormoran. Ima majhno glavo in kratek kljun; odrasla ptica je temna, poleti pa lahko vrat kaže rdečkast odtenek. Zadržuje se predvsem v vodnatih sladkovodnih življenjskih prostorih in je izrazito družaben. DOPPS ga v Sloveniji opisuje kot dokaj pogostega predvsem na severovzhodu in v obalnih mokriščih. Pri opazovanju temne ptice na vodi so tako postava, kljun, glava in življenjski prostor koristnejši kot sama črna barva perja.

DOPPS pri vranjeku dodaja še vedenjska znaka: let nizko nad vodo in potapljanje s skokom naprej. Na slovenski obali ga posebej navaja ob školjčiščih na Debelem rtiču, v Strunjanu in pred Sečoveljskimi solinami. Primerjava z velikim kormoranom tako vključuje tudi način gibanja in imenovana obalna okolja.

Viri: DOPPS — Kormorani Slovenije

Zakaj razpre peruti

Kormoran, ki po lovu sedi z razprtimi perutmi, je eden najbolj prepoznavnih prizorov ob vodi. DOPPS to vedenje povezuje s sušenjem perja po potapljanju. Na fotografiji iz Strunjana vidimo prav takšno držo: ptica stoji na obalnem stebru, dvignjene perutnice pa razkrivajo posamezna letalna peresa. Avtor fotografije je Yerpo, posneta je bila 11. januarja 2021.

Podobno sušenje perja DOPPS opisuje tudi pri vranjeku. Pri določanju vrste zato razprte peruti povežemo z glavo in postavo: vranjek je vitkejši, ima stopničasto čelo, v gnezditvenem obdobju pa čop. Krajinski park Strunjan velikega kormorana od sredozemskega vranjeka ločuje po večji velikosti in položnejšem čelu. Fotografija drže in pogled na glavo tako pokažeta različne prepoznavne znake.

Viri: DOPPS — Kormorani Slovenije · Krajinski park Strunjan — Gneča v laguni Stjuža

Valjenje in dolgo odraščanje mladičev

Britanska zbirka BTO za velikega kormorana kot tipično navaja eno leglo s tremi ali štirimi jajci, celotni zabeleženi razpon pa je od treh do šestih. Pri valjenju sodelujeta samec in samica. Tipično traja 28 do 31 dni. Mladiči se izvalijo nebogljeni in goli, zato so odvisni od oskrbe v gnezdu. Njihov razvoj do zapustitve gnezda zbirka opisuje z razponom 48 do 52 dni.

To so britanski podatki zbirke o biologiji vrste. BTO prvo gnezdenje tipično postavlja pri treh letih, običajno življenjsko dobo ptice, ki doseže gnezditveno starost, pa pri enajstih letih. Najdaljša navedena starost obročkane ptice je 21 let, šest mesecev in 21 dni; rekord je bil zabeležen leta 1984. BTO za odrasle navaja letno preživetje 0,88, za mlade v prvem letu pa 0,58. To sta deleža preživetja v britanski zbirki, ne slovenski oceni ali starosti posamezne ptice.

Viri: BTO — Cormorant BirdFacts

Kaj je januarsko štetje leta 2025 pokazalo v Sloveniji

Luka Božič je v poročilu DOPPS o januarskem štetju vodnih ptic leta 2025 navedel 2842 preštetih velikih kormoranov. Predstavljali so 5,4 odstotka vseh vodnih ptic v tem popisu in bili četrta najštevilnejša vrsta za mlakarico, čopasto črnico in kreheljcem. Glavno štetje je potekalo 18. in 19. januarja 2025, poročilo pa vključuje tudi nekatere zapise iz nekaj dni pred tem koncem tedna ali po njem.

Tabela 3 rezultate razdeli na osem števnih območij. Na območju Drave so prešteli 840 kormoranov, na Spodnji Savi 636, Zgornji Savi 335, Savinji 315 in Muri 312. Na Obali je bilo 261 ptic, na območju Notranjske in Primorske 123 ter na Kolpi 20. Seštevek pokaže razpršenost zimskega pojavljanja po državi, ne samo ob morju. Imena v tabeli so števna območja, zato na primer rezultat Drave ni številka za eno samo jezero.

Metoda je pri kormoranih posebej upoštevala skupinska prenočišča na Muri, panonskem delu Drave in srednji Savi. Celotno štetje vseh vodnih ptic je izvedlo 249 popisovalcev. Pregledali so 418 popisnih odsekov rek in obalnega morja ter dodatne lokalitete. Navedba 2842 je zato datiran rezultat organiziranega januarskega popisa; opisuje pregledano zimsko stanje, ne števila gnezdečih parov ali vseh ptic, ki Slovenijo prečkajo v celem letu.

Viri: Luka Božič — Januarsko štetje vodnih ptic 2025

Katere ribe ujame: slovenski fotografski primeri

Biolog Marijan Govedič v prispevku revije Svet ptic 4/2017 pokaže, kako lahko fotografije rib v ptičjih kljunih razkrijejo prehrano. Med primeri je rdečeoka v kljunu kormorana na Blejskem jezeru. Rdečeoko opisuje kot ribo vodnega stolpca in pogost plen kormoranov v številnih evropskih jezerih ter spodnjih delih večjih rek. Slovenski primer tako poveže določeno ptico, vrsto plena in znan vodni prostor.

Drugi primer je ploščič na akumulaciji zgornje Drave, kjer fotografija prikazuje kormorane s plenom. Govedič razloži, da zajezitve ustvarijo drugačne življenjske razmere za ribe kot naravni tok reke. V takšnih akumulacijah lahko uspevajo vrste, značilne za mirnejše nižinske odseke. Kormoranova prehrana je zato povezana tudi s sestavo ribje združbe na vodni površini, kjer lovi.

V Tivolskem ribniku je bil fotografiran kormoran z ameriškim somičem, ki ga je izvlekel na breg. Avtor opozarja na trne pri prsnih in hrbtnih plavutih somičev ter ponuja razlago, da je ptica plen zato lahko v miru pogoltnila na kopnem. To je razlaga konkretnega opažanja, ne dokaz, da kormorani vsak plen odnesejo na obalo. Ti trije primeri pokažejo raznolikost rib v prehrani: rdečeoko, ploščiča in ameriškega somiča.

Viri: Marijan Govedič — Zgodbe fotografij rib v kljunih ptic

Kako raziskovalci preverjajo prehrano

Govedič na začetku prispevka opiše pregledovanje izbljuvkov in vsebin želodcev kot običajni metodi ugotavljanja prehrane ribojedih ptic. Dopolnijo ju neposredno opazovanje plena in pregled fotografij. Na terenu lahko raziskovalci spremljajo tudi način in mesto lova, čas ter pogostnost potopov. Povezovanje metod omogoča podrobnejši opis prehranjevanja kot osamljena fotografija z eno ribo.

Avtor posebej razlikuje trajanje potopa od njegove globine. Čas med izginotjem in ponovnim pojavom ptice na gladini lahko opazovalec izmeri, globine pa zgolj iz tega ne pozna. Pri razlagi pomaga življenjski prostor uplenjene ribe: rdečeoka uporablja vodni stolpec, medtem ko kaplji živijo pri dnu. Prepoznava plena tako dopolni samo opazovanje potapljanja.

Posnetek je lahko uporaben tudi za raziskovanje rib. Če so dovolj jasno vidni telesni znaki in poznan kraj nastanka, lahko pomaga potrditi vrsto plena na določeni lokaciji. Avtor zato opozori, da estetsko najlepša fotografija ni vedno tista z največ podatki. Za oceno vpliva kormorana na ribje populacije pa posamezen posnetek ne zadošča: potrebni so podatki o prehrani in vodnem okolju. Ta omejitev sodi k razumevanju konkretne metode, posebej pri razpravah o ribojedih pticah in ribištvu.

Viri: Marijan Govedič — Zgodbe fotografij rib v kljunih ptic

Od obale do notranjosti: britanski primer

BTO opisuje spremembo britanskega gnezditvenega prostora: kormorani so bili tam nekoč predvsem obalni gnezdilci, kasneje pa so nastale kolonije tudi v notranjosti. Pri tej širitvi omenja celinsko podvrsto sinensis, hkrati pa pojasnjuje, da so sodelovale tudi ptice obalne podvrste carbo. Predstavitev pokaže, da uporaba celinskih voda ni posebnost, omejena na Slovenijo.

Britanska zbirka poudarja redna počivališča in precejšnjo zvestobo nekaterih osebkov istim mestom. Zimska razširjenost je tam posebno izrazita ob obali, rečnih ustjih in večjih nižinskih rečnih sistemih. Ti podatki opisujejo Britanijo in Irsko. Za slovenske številke ostaja merodajen datiran domači popis, britanski primer pa pomaga razumeti, zakaj vodna ptica ni vezana na en sam tip obale.

Viri: BTO — Cormorant BirdFacts

Vodne razmere med slovenskim popisom

Poročilo januarskega štetja 2025 poleg ptic opisuje tudi zaledenelost. Med popisom so bile reke večinoma nezaledenele, nekatera akumulacijska jezera pa delno zaledenela. Dravograjsko jezero je bilo zaledenelo približno do polovice, Perniško jezero do treh četrtin. Na Primorskem in Obali so bile stoječe vode večinoma odprte. Takšen opis vodnih razmer je koristen del dokumentacije zimskega pojavljanja vodnih ptic.

V poročilu niso navedene le številke za posamezne vrste, temveč tudi obseg terenskega pregleda. Popisani rečni in morski odseki so skupaj merili 1457,4 kilometra. Pregledanih je bilo tudi 181 lokalitet stoječih voda in 41 lokalitet tekočih voda. Rezultat kormoranov zato spremlja konkreten opis prostora in metode, po kateri so bili podatki zbrani. Kdor želi primerjati različna leta, lahko poleg števila ptic preveri tudi pokritost odsekov in tedanje vodne razmere.

Viri: Luka Božič — Januarsko štetje vodnih ptic 2025

Kakšna so kormoranova jajca?

Zbirka BTO navaja tipične mere jajca 66 krat 40 milimetrov in maso 58 gramov. Lupina po tej navedbi predstavlja enajst odstotkov mase jajca. Ti podatki dopolnjujejo število jajc v leglu z opisom velikosti posameznega jajca. Nanašajo se na britansko zbirko bioloških podatkov; za slovenska gnezda v navedenih domačih predstavitvah takšne meritve niso zapisane. Podatek o enem leglu in treh ali štirih jajcih je pri BTO skladen z opisom v slovenskem priročniku iz leta 2016.

Viri: BTO — Cormorant BirdFacts · DOPPS — Ptice Slovenije, mali priročnik