Vijeglavka (Jynx torquilla) je manjša žolna, velika približno kot škrjanec, ki jo zaradi rjavega, črno progastega perja pogosto zlahka spregledamo. Ko se ji kdo približa, se stisne ob drevesno deblo, kjer se njena obarvanost zlije z lubjem. Prepoznamo jo tudi po značilnem zvijanju vratu in obračanju glave. V nasprotju z večino žoln sama ne dolbe dupel in se vsako leto odpravi na selitev.
Videz in značilno vedenje
Vijeglavka meri od 16 do 18 centimetrov. Njeno perje je v zemeljskih odtenkih, na hrbtu in krilih rjavo ter pepelnato sivo, posejano s svetlimi pegami in temnimi črtami. Grlo in vrat sta oker barve, umazano bel trebuh pa prečkajo črne proge. Čez oko in vzdolž glave ter sredine hrbta potekajo temne črte. Kljun je kratek in koničast, rep pa dolg. Samca in samice po videzu ni mogoče zanesljivo ločiti; mladiči so podobni odraslim, vendar je njihov vzorec manj izrazit.
Ime je dobila po nenavadnem obračanju glave in zvijanju vratu, ki lahko spominja na kačo. Kadar je vznemirjena, lahko tudi sika. Oglasi se z večkrat ponovljenimi, ostrimi glasovi, ki jih je v času vračanja s prezimovališč mogoče slišati v duetu. Običajno se raje skriva kot izpostavlja, zato jo opazovalec prej zasliši kot vidi.
Viri: Notranjski regijski park · Sodelavci Wikipedije: Jynx torquilla
Kje živi
Vijeglavka izbira odprto, mozaično krajino, kjer se travniki in pašniki prepletajo z grmi, drevesi, mejicami ali redkejšim gozdom. Ustrezajo ji tudi senožetni sadovnjaki, kjer sadna drevesa rastejo na travniških površinah. Takšna okolja ji ponujajo veje za iskanje hrane, odprta tla za lov in drevesna dupla za gnezdenje. Povezana je s starejšimi drevesi, vendar za gnezdo ne izdela lastne votline. Uporabi že obstoječe duplo, včasih pa tudi primerno gnezdilnico.
V Sloveniji se pojavlja v toplejšem delu leta. Vrne se marca, prezimuje pa južno od Sahare; jeseni odleti in jo je pri nas mogoče srečati do oktobra. Vrsta je selivka, kar jo med evropskimi žolnami posebej odlikuje. V času po prihodu par označuje svoj prostor s petjem.
Viri: Notranjski regijski park · Sodelavci Wikipedije: Jynx torquilla
Hrana in način iskanja
Glavni del njene prehrane so mravlje, lovi pa tudi druge drobne nevretenčarje. Plen išče na tleh in po vejah. Po tleh se premika s kratkimi poskoki, pogosto z nekoliko dvignjenim repom, ter pregleduje podlago za mravljami. Na drevesih se spretno giblje po vejah in vejicah, vendar ne pleza tako kot druge žolne in se pri tem navadno ne opira na rep.
Vijeglavka plena ne išče z dolbenjem lesa. Žuželke pobira z dolgim, hitro iztegnjenim jezikom, včasih pa jih ujame tudi v zraku. Večino časa lahko preživi v krošnjah, a se zaradi hrane redno spusti na tla. Njeno gibanje med vejami in po tleh je hitro, zato je ob dobri zakritosti pogosto težko slediti posameznemu ptiču.
Gnezdenje in ohranjanje sadovnjakov
Spomladi par z oglašanjem označuje gnezditveno območje. Vijeglavka se naseli v obstoječi votlini ali gnezdilnici in ne prinaša posebnega gradiva za gnezdo. Maja ali junija navadno znese sedem do deset belih jajc. Pri približno dvanajstdnevnem valjenju sodelujeta oba spola, večji delež pa opravi samica. Oba starša nato hranita mladiče približno dvajset dni, dokler ne poletijo.
Za vrsto so pomembna stara sadna drevesa in tla, na katerih zlahka doseže mravlje. Odstranjevanje mejic, osamelih dreves ter starih sadovnjakov zmanjšuje hkrati izbiro dupel in prehranjevalnih mest. Ohranjena mozaična krajina združuje oboje: zavetje za gnezdo in odprte zaplate za iskanje hrane.
Viri: Notranjski regijski park · Sodelavci Wikipedije: Jynx torquilla
Pogosta vprašanja o vrsti
Ali vijeglavka sama izdolbe duplo?
Ne; uporabi že obstoječo votlino ali primerno gnezdilnico.
Preverite vir odgovoraKaj najpogosteje jé?
Predvsem mravlje, uživa pa tudi druge drobne nevretenčarje.
Preverite vir odgovoraKdaj se pojavlja v Sloveniji?
V toplejšem delu leta, po lokalnem opisu približno od marca do oktobra.
Preverite vir odgovoraViri in preverjanje
Opis povzema navedene vire. Podatek o pojavljanju v katalogu ne potrjuje današnje stalne populacije ali trenutne številčnosti. Natančnih občutljivih najdišč ne objavljamo.
Besedilo je prevedena in prirejena predstavitev navedenih virov Wikipedije ter je na voljo pod licenco CC BY-SA 4.0. Avtorji in uporabljene revizije so navedeni med viri. CC BY-SA 4.0
- Notranjski regijski park
Uporabljen opis vrste; zajem vira 18. 10. 2026. Opis ne pomeni novega popisa današnje razširjenosti.
- Sodelavci Wikipedije: Jynx torquilla
Prevedeno, povzeto in slogovno prirejeno iz navedene revizije angleške Wikipedije; spremembe: slovenski opis in izbor podatkov. Avtorji vira ne potrjujejo te priredbe. Licenca CC BY-SA 4.0.
Avtorji in zgodovina sprememb izvirnika
Opazite napako ali imate novejši strokovni vir? Sporočite uredništvu.