Višnjeva deva: prepoznavanje, življenjski prostor in razvoj

Kako prepoznamo samca in samico

Samec ima svetlo modre oči in moder zadek s črnim vzorcem. Na hrbtni strani zadka so modre lise večje kot pri samcih podobnih vrst. Oprsje je zeleno, ob pogledu s strani bledo zeleno; z vrha pa se modra barva na njem širi proti trebuhu. Ta razporeditev barv pomaga pri prepoznavanju, vendar je pri določanju treba upoštevati tudi vzorec na zadku.

Samica je po hrbtni strani rjava, s svetlo zelenimi prečnimi lisami oziroma črtami. S strani na oprsju in zadku prevladuje svetlo zelena barva. Zanjo so značilni tudi precej kratki paritveni priveski in razmeroma dolga pterostigma, obarvano polje na sprednjem robu krila. Višnjeva deva je podobna sorodni vrsti Aeshna mixta. Pri slednji je na drugem členu zadka rumena lisa v obliki črke T, ki je višnjeva deva nima; razlikujejo se tudi vzorci na bokih oprsja.

Viri: Notranjski regijski park · Sodelavci Wikipedije: Aeshna affinis

Topla območja in presihajoča jezera

Vrsta izbira tople lege in najraje živi ob presihajočih jezerih. Z vodnim okoljem je povezan razvoj ličink, odrasle leteče živali pa uporabljajo tudi okoliško kopno. V toplih poletjih se višnjeva deva seli na večje razdalje. Odrasli osebki se pojavljajo od maja do avgusta, pogosteje v toplejših poletnih mesecih.

Odrasle živali po izleganju pogosto odletijo stran od vode. Tam se hranijo in dozorevajo, preden se začnejo razmnoževati. Za to obdobje lahko porabijo od deset dni do več tednov. Ko spolno dozorijo, se samci vračajo k dobro poraslim ribnikom in jezerom, kjer iščejo samice. Vrsta je selivka, zato se v ugodnih letih pojavlja tudi severneje od svojega običajnega območja.

Viri: Notranjski regijski park · Sodelavci Wikipedije: Aeshna affinis

Let, iskanje partnerja in odlaganje jajčec

Samec pogosto patruljira nizko nad tlemi. V primerjavi z njim sorodna Aeshna mixta navadno leta višje, med drevesi. Višnjev samec si izbere manjše območje, ki ga brani; pogosto počiva na veji grma. Ob vodi patruljira nad rastlinjem in išče samice. Ko jo najde, jo zgrabi, po parjenju pa jo spremlja tudi med odlaganjem jajčec.

Jajčeca odlaga v rastline, značilno pa je, da samica to počne skupaj s samcem, v tandemu. Med evropskimi vrstami rodu Aeshna izstopa po tem, da je samec pri odlaganju jajčec še vedno povezan s samico. Odlaganje jajčec, vodno življenje ličinke in poznejše dozorevanje odrasle živali so različni deli razvoja. Sveže izlegla odrasla deva še ni spolno zrela: pred razmnoževanjem se mora hraniti in dozoreti.

Viri: Notranjski regijski park · Sodelavci Wikipedije: Aeshna affinis

Podobna deva in značilni vzorec

Pri primerjavi z vrsto Aeshna mixta je uporabno opazovati bok oprsja. Višnjeva deva ima zelenorumeno ploskev s tankimi temnimi črtami ob šivih. Pri podobni vrsti temnejši deli razdelijo svetlo barvo v videz dveh širših rumenih prog. Barva sama ni dovolj; kombinacija očes, oprsja in drugega člena zadka omogoča boljšo primerjavo.

Viri: Sodelavci Wikipedije: Aeshna affinis