Zvonec (*Bucephala clangula*) je srednje velika, čokata raca z veliko glavo in razmeroma kratkim vratom. Odraslega samca prepoznamo po temno zeleni, kovinsko svetleči glavi, rumenem očesu in beli ovalni lisi pred kljunom. Samica je rjavo-siva, z rjavo glavo in svetlo liso pred repom. Vrsta se seli med gnezditvenimi območji in prezimovališči; v Sloveniji jo lahko opazujemo pozimi ali med preletom.
Kako ga prepoznamo
Zvonec meri od konice kljuna do konca repa 40 do 48 centimetrov, razpon njegovih kril pa je od 62 do 77 centimetrov. Samec ima bele prsi, trebuh in boke, črn hrbet ter črn rep. Na temno zeleni glavi je opazna bela ovalna lisa pred visokim, temno sivim kljunom. Rumeno oko je posebno izrazito ob temnem perju.
Samica ima temno rjavo glavo, sivo rjav trup in belo liso pred repom. Rumeno oko jo loči od mladičev, katerih oči so rjave. Tudi mladiči imajo varovalno obarvano perje, zato se njihova podoba razlikuje od kontrastne črno-bele obarvanosti samca. Takšne razlike v barvi glave in oči pomagajo pri prepoznavanju obeh spolov in mlajših osebkov.
Viri: Notranjski regijski park · Sodelavci Wikipedije: Bucephala clangula
Voda in gnezditveni prostor
Za gnezdenje izbira čista vodna telesa v gozdnati pokrajini. Najraje ima jezera in počasi tekoče vode z malo hranili, kjer je praviloma manj rib in več vodnih nevretenčarjev. Gnezda si uredi v drevesnih duplih, ki jih pogosto izdolbejo žolne. Takšno gnezdenje je značilno za zvonca in ga loči od številnih rac, ki gnezdijo na tleh.
Po gnezditvenem obdobju se večinoma preseli na prezimovališča. Pozimi se zvonci zbirajo v večje jate, ki se zadržujejo ob morski obali in na izlivih rek. Opazujemo jih lahko tudi na nezmrznjenih vodah v notranjosti. V Sloveniji se pojavljajo kot prezimovalci ali kot ptice na spomladanskem oziroma jesenskem preletu.
Viri: Notranjski regijski park · Sodelavci Wikipedije: Bucephala clangula
Potapljanje in prehrana
Zvonec se hrani predvsem z vodnimi nevretenčarji. Med njegov plen sodijo ličinke žuželk, raki in mehkužci, občasno pa ulovi tudi manjšo ribo. Hrano išče s potapljanjem in jo pobira pod vodo. Sestava jedilnika se lahko spreminja glede na letni čas in kraj, kjer se ptica zadržuje.
Jeseni prehrano dopolnjuje s semeni, rastlinskimi poganjki in podzemnimi deli rastlin. S tem se njegov jedilnik razširi tudi na rastlinsko hrano, čeprav so vodni nevretenčarji njegovi glavni prehranski viri. Ker se prehranjuje pod vodo, so zanj pomembna vodna območja, kjer je dovolj dostopnega plena. Podnevi je aktiven, vendar plah; ob vznemirjenju se lahko umakne, zato ga je lažje opazovati od daleč.
Viri: Notranjski regijski park · Sodelavci Wikipedije: Bucephala clangula
Od dupla do prvih poletov
Zvonci gnezdijo v votlinah velikih dreves ob jezerih in rekah severnih gozdov. Uporabijo lahko duplo žolne, naravno votlino zaradi odlomljene veje ali primerno gnezdilnico. Na ista gnezdišča se lahko vračajo več let. Samec se med valjenjem umakne, zato za jajca in poznejše vodenje zaroda skrbi samica.
Valjenje traja približno 28 do 32 dni. Mladiči v duplu ostanejo le približno en dan do dan in pol, nato ga zapustijo in se odpravijo proti vodi. Samostojno letenje obvladajo šele pri približno 55 do 65 dneh. Zarodi se lahko združujejo, samice pa včasih odložijo jajca v gnezdo drugega zvonca. Zato skupina mladičev ob eni samici ni nujno nastala iz enega samega legla.
Pogosta vprašanja o vrsti
Kako ločimo samca zvonca od samice?
Samec ima temno zeleno svetlečo glavo z belo liso pred očesom, samica pa rjavo glavo in sivkast trup.
Preverite vir odgovoraKdaj lahko zvonca opazujemo v Sloveniji?
Predvsem pozimi in med spomladanskim ali jesenskim preletom.
Preverite vir odgovoraAli zvonec gnezdi na tleh?
Gnezdi predvsem v drevesnih votlinah; uporablja tudi gnezdilnice.
Preverite vir odgovoraKako najde hrano?
Potaplja se ter pod vodo lovi predvsem rake, ličinke žuželk in mehkužce.
Preverite vir odgovoraViri in preverjanje
Opis povzema navedene vire. Podatek o pojavljanju v katalogu ne potrjuje današnje stalne populacije ali trenutne številčnosti. Natančnih občutljivih najdišč ne objavljamo.
Besedilo je prevedena in prirejena predstavitev navedenih virov Wikipedije ter je na voljo pod licenco CC BY-SA 4.0. Avtorji in uporabljene revizije so navedeni med viri. CC BY-SA 4.0
- Notranjski regijski park
Opis vrste, zajet 18. 10. 2026; uporabljen za identifikacijo in slovenski sezonski okvir.
- Sodelavci Wikipedije: Bucephala clangula
Prevedeno, povzeto in slogovno prirejeno iz navedene revizije angleške Wikipedije; spremembe: slovenski opis in izbor podatkov. Avtorji vira ne potrjujejo te priredbe. Licenca CC BY-SA 4.0.
Avtorji in zgodovina sprememb izvirnika
Opazite napako ali imate novejši strokovni vir? Sporočite uredništvu.