Krn: vas pod goro, Simon Rutar in planina Kuhinja
Krn je razložena gorska vas na južnih pobočjih istoimenske gore.
Gorska vas iz nekdanjih planšarskih naselij
Vas Krn leži na prisojnih terasah južnega pobočja istoimenske gore. Strokovna stavbna tipologija Jasmine Šavli jo opisuje kot naselje, nastalo iz planšarskih zaselkov. Med posameznimi skupinami domačij našteva Brdo, Na Brdu, Na Humu, Polog in Pri Sivcih. Njihovo razmestitev povezuje z reliefom, vodotoki in potmi proti visokogorju ter Mrzlemu vrhu.
V analizi franciscejskega katastra sta posebej izpostavljeni dve večji gruči, povezani z vaškimi potmi. Osrednji del je nastal ob križišču, manjši sklopi domačij pa so spremljali pot proti Mrzlemu vrhu. Pozneje se je ob tej poti razvila tudi bolj strnjena obcestna pozidava.
Poročilo opisuje preplet alpskega in mediteranskega stavbarstva. Potoki z južnega pobočja se pod vasjo zlivajo v Mrzli potok; ta se pri nižjem Vrsnem poveže z Volarjo, ki odteka v Sočo. Nad vasjo so planine Kuhinja, Kašina, Leskovca in Zaslap.
Simon Rutar in razstava nad sirarno
Na Mohovi domačiji je zgodnjo mladost preživel Simon Rutar, zgodovinar, geograf, arheolog in domoznanec. Tolminski muzej njegovo Zgodovino Tolminskega iz leta 1882 označuje kot temeljno delo, nastalo med službovanjem v Splitu. Poleg zgodovine je raziskoval ljudsko izročilo, pisal knjižne ocene in sodeloval pri učbenikih.
Prvo spominsko ploščo so na domu postavili leta 1951, ob stoletnici njegovega rojstva. Sledili sta manjši hišni predstavitvi, leta 2011 pa razstava v dveh nadstropnih prostorih bližnjega hleva. Muzej danes kot lokacijo ogleda navaja prostore nad vaško sirarno na naslovu Krn 9.
Predstavitev vključuje dokumente iz Rutarjeve zapuščine in fotografije krajev njegovega delovanja. Obravnava tudi sodelovanje s Franom Levcem ter povezavo s pesnikom Simonom Gregorčičem. Avtorica razstave je Karla Kofol, oblikoval pa jo je Blaž Jereb.
Viri: Tolminski muzej: Domačija Simona Rutarja in sedanja muzejska predstavitev ↗
Od Krna do zgodovinskih raziskav
Slovenski biografski leksikon navaja, da se je Rutar rodil 12. oktobra 1851 v Krnu. Po šolanju v Gorici je jeseni 1873 začel študij na filozofski fakulteti v Gradcu. Poslušal je zgodovino, geografijo in zgodovinske pomožne vede ter jezikoslovna in filozofska predavanja.
Poučeval je v Gorici, Kotoru, Splitu in Ljubljani. Leta 1889 ga je dunajska Centralna komisija za proučevanje in ohranjevanje umetnostnih spomenikov imenovala za konservatorja na Kranjskem. Njegova poklicna pot je tako združevala poučevanje z raziskovanjem in spomeniškim varstvom.
Viri: Slovenska biografija: Rutar, Simon, uporabljeni začetni življenjepisni odsek SBL ↗
Domačije, sveti Rok in vojni napis
Domačijo Krn 15 sestavljajo nadstropna zidana vrhkletna hiša s hlevom, toplar z zidanimi stebri, svinjak in zidana kašča z letnico 1858. V prvi svetovni vojni poškodovano hišo so dogradili leta 1924. Hiša in kašča sta bili obnovljeni po potresu leta 1998.
Cerkev sv. Roka so med letoma 1902 in 1903 zgradili na mestu starejše, vrisane v franciscejskem katastru. Tristrano zaključenemu prezbiteriju sledi pravokotna ladja, zvonik pa stoji ob severni steni prezbiterija. Objekt je krit s pločevino.
Register Rutarjevo domačijo povezuje s požarom leta 1887 in poznejšimi obnovami. Vojaško preteklost dokumentira betonska preklada italijanske kaverne z napisom Gruppa Krn iz leta 1917. Register gradnjo previdno pripisuje verjetni italijanski gradbeni enoti za območje vasi. Spominsko znamenje NOB iz leta 1978 združuje bronasti relief, pritrjen na naravno skalo, ter kamnito napisno ploščo pod njim.
Viri: RNPD EŠD 10014: domačija Krn 15 ↗ · RNPD EŠD 3815: cerkev sv. Roka ↗ · RNPD EŠD 5077: domačija Simona Rutarja ↗ · RNPD EŠD 12746: napisna plošča na kaverni ↗ · RNPD EŠD 15339: spominsko znamenje NOB ↗
Dostop do planine Kuhinja in izhodišča poti
Planinsko društvo Kobarid navaja cestna dostopa prek Vrsnega iz Kobarida ali Kamnega. Na začetku vasi Krn kažipot usmeri proti še 1,6 kilometra oddaljenemu parkirišču pri koči na planini Kuhinja. Koča stoji na spodnjem robu planine, nad razloženo vasjo in pod strmimi južnimi pobočji gore.
V upravljavčevem seznamu so od Kuhinje označene poti na Krn prek Zaslapa, proti jezeru v Lužnici čez Leskovco, na Batognico čez Krnsko škrbino ter na Mrzli vrh čez Sleme in Pretovč. Povezava vodi tudi do italijanske vojaške kapele na Planici. To so različni planinski cilji in ne sprehod po vaškem jedru.
Viri: Planinsko društvo Kobarid: Koča na planini Kuhinja, dostop in ture ↗