Livek: smučarska dediščina in pot na Kolovrat
Livek je središče Livškega med Matajurjem in Kolovratom.
Vaško središče med Sočo in Nadižo
Livek je središče Livškega, hribovitega območja med porečjema Soče in Nadiže. Širše območje leži med Matajurjem in Kolovratom ter obsega tudi Perate, Avso, Jevšček in Livške Ravne. Sam Livek je v razvodju: njegove vode odtekajo proti dvema različnima porečjema.
Od leta 1886 do leta 1926 je bil sedež občine. Leta 1896 sta v kraju začeli delovati dve mlekarni, leta 1970 pa so zgradili petkilometrski mlekovod. Mleko je po vkopani cevi dvakrat dnevno odtekalo v mlekarno Planika v Kobaridu. Livčani so prej v Čedad, Videm in Ljubljano tovorili sir, maslo, skuto ter druge pridelke. Ob medvojnem razmahu smučanja so gostje prihajali iz bližnjih italijanskih mest, tudi s smučarskim avtobusom iz Čedada. Domačini so oddajali sobe in tovorili njihovo opremo.
Leta 1930 so zgradili tridesetmetrsko skakalnico; leta 1950 je sledila nova po načrtih Stanka Bloudka. Leta 1962 se je začela gradnja vlečnic in koče na Ručnovki pod Kukom.
Viri: Občina Kobarid: Krajevna skupnost Livek, predstavitev Livškega ↗
Zgodba o ljudeh s krili na nogah
Smučarsko dediščino predstavlja razstava Zgodba o ljudeh s krili na nogah. Goriški muzej jo je v predstavitvi svojega januarskega večera leta 2026 povezal s Katjo Roš, avtorico knjige Matajurjeve smučine. Razstava obravnava stoletno zgodovino smučanja na Livku in je leta 2020 prejela častno Valvazorjevo nagrado, kakor jo poimenuje muzejska objava.
Katja Roš v tej objavi poudarja turistični razmah kraja po prvi svetovni vojni. Opozarja tudi, da so na Livku do devetdesetih let dvajsetega stoletja delovale štiri vlečnice. Njeno pričevanje je del muzejske predstavitve razvoja primorskega smučanja, ki obravnava kraje od Kanina do Predmeje.
Viri: Goriški muzej: Kako smo smučali na Primorskem, objava 17. decembra 2025 ↗
Cerkev sv. Jakoba in kamnite domačije
Cerkev sv. Jakoba je bila leta 1936 temeljito predelana. V osi se vrstijo pravokotni prezbiterij, ladja in zvonik; zahodno je stranska kapela. V notranjosti je kamnit baročni oltar.
Domačija Livek 34 združuje hišo in gospodarska poslopja pod skupno korčno streho. Pred njo je kamnito napajalno korito z letnico 1883. Domačija številka 36 ima kamnite okenske okvirje in kamnito poudarjene vogale. Gre za daljši stanovanjski in gospodarski objekt pravokotnega tlorisa iz devetnajstega stoletja z okni, razporejenimi v oseh. Hišo številka 15 zaznamuje gank pod podaljšanim napuščem, podprt s kamnitim stebrom.
Hlev pri Turku ima polkrožno zaključena portala v obeh etažah; zgoraj je senik. Hlev pri Jurcu ima na betonskem portalu letnico 1931 in nad vhodom nišo, v kateri je nekoč stala podoba sv. Antona. Njegovo trokapno streho prekriva pločevina, v nadstropju pa je senik. Turkove manjše okenske odprtine imajo kamnite okvirje.
Mejni kamen nosi beneški grb in letnico 1753 ter še en grb z neberljivo letnico. Spomenik NOB je trikotni kamniti obelisk s tremi ploščami, postavljen 20. septembra 1964. Stoji na ograjenem platoju; avtor je A. Maligoj.
Viri: RNPD EŠD 3822: cerkev sv. Jakoba ↗ · RNPD EŠD 15343: domačija Livek 34 ↗ · RNPD EŠD 15344: domačija Livek 36 ↗ · RNPD EŠD 22159: hiša Livek 15 ↗ · RNPD EŠD 26150: hlev pri Turku ↗ · RNPD EŠD 26153: hlev pri Jurcu ↗ · RNPD EŠD 325: mejni kamen ↗ · RNPD EŠD 15345: spomenik NOB ↗
Cestna povezava do muzeja na Kolovratu
Livek je na dostopni smeri do Muzeja na prostem Kolovrat. Fundacija Poti miru opisuje pot od Idrskega do Livka kot petkilometrski odsek, od koder cesta zavije proti štiri kilometre oddaljenim Livškim Ravnam. Nato po grebenu sledi še približno tri kilometre do parkirišča ob muzeju. Muzej torej ni v samem vaškem središču.
Krožna muzejska pot povezuje poveljniška in opazovalna mesta, mitralješke ter topniške položaje, kaverne in jarke v več nivojih. Med posebnostmi je polžasto stopnišče v kaverni. Greben je italijanska vojska po začetku vojne utrjevala kot del obrambnega sistema linea d’armata. Pred vojno je po njem potekala meja med Avstro-Ogrsko in Italijo. Opazovalnice in topništvo so nadzirali bojišče ter ogrožali avstro-ogrsko oskrbovalno pot med Tolminom in Baško grapo. Položaji Na Gradu so padli že 24. oktobra 1917, prvi dan dvanajste soške ofenzive.
Viri: Fundacija Poti miru: Muzej na prostem Kolovrat, opis in dostop ↗