Sedlo v Breginjskem kotu: dve cerkvi in starejše naselje
Sedlo je vas v občini Kobarid in del Breginjskega kota. Njeno dediščino posebej zaznamujeta dve ločeni cerkvi sv. Križa.
Mlajša cerkev in kapelice ob vaških poteh
Sredi Sedla, na južni strani naselja, stoji cerkev svetega Križa iz leta 1878. Pravokotno zaključenemu prezbiteriju sledita širša in višja ladja ter zvonik. Poslikava in oprema sodita v čas gradnje. Mlajša cerkev je tako jasen stavbni poudarek devetnajstega stoletja v vaškem prostoru.
Ob cesti proti Homcu je kapelica z napisom Janez Čuš 1890. Njena korčna streha se podaljša nad lopo na štirih okroglih stebričih, nišo pa zapira kovinska ograja. Pri hiši Sedlo 29 v jedru je še kapelica iz druge polovice devetnajstega stoletja, s polkrožno zaključeno nišo. Posamezna znamenja označujejo vaške povezave in manjša središča ob hišah.
Gotska cerkev nad povezavo s Homcem
Starejša cerkev svetega Križa je na pokopališču severno nad cesto Homec–Sedlo. Zgradil jo je stavbar Andrej iz Loke okoli let 1470–1480. Sestavljajo jo tristrano zaključen prezbiterij, pravokotna ladja z zvončnico in pozneje prizidana vhodna lopa. Njena lega je ločena od cerkve iz leta 1878 v samem naselju.
Posebnost notranjosti je rombasto-zvezdasti obok prezbiterija. Okoli leta 1520 ga je poslikal G. P. Tanner. Zunanji ogled pokaže razliko med zvončnico starejše cerkve in zvonikom mlajše, za freske ter obočno konstrukcijo pa se je treba dogovoriti za vstop. Starejša stavba je od vaškega jedra ločena tudi z lego nad povezavo iz Homca.
Viri: Ministrstvo za kulturo, RNPD: pokopališka cerkev svetega Križa, EŠD 3987; CC BY 4.0 ↗
Pod cerkvijo in Grad
Terase južno od cerkve svetega Križa in nizka vzpetina Grad severovzhodno od jedra tvorijo arheološko območje. Tam je izpričano žarno grobišče, ki ga register umešča v prazgodovino ali rimsko dobo. Najdbe niso ohranjene; na sosednjem griču glede na teren predvidevajo pripadajočo naselbino.
Ob severnem in vzhodnem robu Sedla se ohranjajo še mlajše kapelice z začetka dvajsetega stoletja. Ena ima ravno betonsko streho in ostanke poslikav pod beležem, druga je vključena v kamnit obcestni zid ter hrani starejši lesen kip Marije z detetom. Sprehod od jedra proti pokopališču tako povezuje srednjeveško umetnost, vaška znamenja in arheološko sled zgodnejše poselitve.
Ob glavni cesti Homec–Breginj je še kapelica s kipcem Jezusa, katere streho podpirata dva okrogla stebra.