Sužid: kamnito korito, sveti Trije kralji in planinska dediščina
Sužid je naselje pri Kobaridu pod Matajurjem. V jedru ga zaznamujeta kamnito napajalno korito in cerkev sv. Treh kraljev.
Kamnito korito in trg ob domačiji
V središču Sužida je napajalno korito iz enega kosa kamna. Register ga datira v leto 1876 in ob njem ohranja pripoved o Antonu Hrastu, ki naj bi ga izklesal, ko se je iz Borjane priženil v vas ter se pridružil pašni skupnosti. Izpod Velike babe oziroma Matajurja naj bi ga privlekli trije pari konj. Na kamnu so še vidne črke njegovega imena.
S koritom oblikuje manjši trg stegnjena domačija Sužid 49. Pod eno streho združuje stanovanjske in gospodarske prostore. Nad hišo je streha dvokapna, nad gospodarskim delom trokapna; dolga napušča ščitita lesena ganka. Stavbo so dozidali leta 1947. Skupni prostor pred njo povezuje živinorejsko dediščino z vsakdanjim vaškim življenjem.
Cerkev Treh kraljev in beneškoslovenska hiša
Cerkev svetih Treh kraljev je na vzhodnem delu vasi. Zgrajena je bila po letu 1495, ima tristrano zaključen prezbiterij, širšo ladjo in zvončnico nad zahodno fasado. Vhodna lopa je odprta na tri strani. V zvezdasto obokanem prezbiteriju so renesančno-baročne freske, v ladji pa poznogotske; oltar je iz leta 1764.
Na zahodnem robu jedra stoji še domačija Sužid 21, kamnita nadstropna hiša beneškoslovenskega tipa. Širok napušč pokriva gank, na vhodnem pročelju sta kamniti plošči z letnicama. Ob hiši je kamnit objekt za seno, steljo in vozove, nekdanji hlev v njenem nadaljevanju pa je porušen. V primerjavi z domačijo številka 49 je tu hlevski del že izgubljen, ohranjen pa je ločen gospodarski objekt.
Gruča hlevov nad vasjo
Sužiška planina leži jugozahodno nad vasjo, na severnem pobočju Matajurja. Sestavlja jo okoli trideset deloma porušenih enoceličnih hlevov, razporejenih v gručo. Kamnite objekte pokrivajo dvokapne pločevinaste strehe. Poseben del naselbine je sirarna iz leta 1883, v kateri sta ohranjena ognjišče in oprema.
V bližini stavb je kal, povezan z napajanjem živine. Vaško kamnito korito in planinska sirarna tako pripovedujeta dva dela iste živinorejske zgodbe, spodnjega v naselju in višjega na pobočju Matajurja. Obisk planine zahteva samostojen pohodniški načrt; zunanjščine v vaškem jedru pa lahko povežemo v krajši sprehod.
Viri: Ministrstvo za kulturo, RNPD: Sužiška planina, EŠD 27531; CC BY 4.0 ↗