registrirana dediščina
Iška - Cerkev sv. Jedrti
Opis
Podružnična cerkev sv. Jedrti je v osnovi baročna arhitektura s kvadratno zasnovano ladjo, ki preide v tristrano zaključen prezbiterij. Zvonik je prizidan ob zahodno steno ladje.
Cerkev sv. Jedrti v Iški: majhna baročna podružnica in prenova leta 2006
Viri pregledani
Majhna iška podružnica ima enoten ladijski in oltarni prostor ter zahodni zvonik.

Majhna podružnica na desnem bregu Iške
Cerkev sv. Jedrti stoji po registru na desnem bregu Iške v naselju. Register jo opredeljuje kot baročno arhitekturo s kvadratno zasnovano ladjo, tristrano zaključenim prezbiterijem in zvonikom ob zahodni steni. Stavbo datira v osemnajsto stoletje. [1][2]
Martin Hostnik jo v župnijski predstavitvi umešča na travnato zemljišče ob ozki cesti proti Šalovi kmetiji. Za celotno stavbo navaja zunanje mere 9,10 krat 6,05 metra. Ladja in oltarni prostor po njegovem opisu nista arhitekturno ločena; tristrani zaključek stene za oltarjem daje vtis majhnega prezbiterija. Notranji prostor meri 5,90 krat 4,75 metra. [1][2]
Omemba leta 1352 in vizitacija leta 1631
Hostnik prvo listinsko omembo cerkve umešča na 12. maj 1352, ko je navedena kot cerkev sv. Jedrti v Iški. Za obisk 23. julija 1631 povzema zapis škofovega avditorja Maximusa Rigusa. V cerkvi je našel en oltar v čast zavetnici, ki ni imel potrebne opreme, in majhno, neprimerno podobo. [2][3]
Vizitator je zahteval oltarno opremo po predpisih, nov rimski misal, table tihih molitev in svečnike ter širše okno. Med zgodnejšimi skrbniki Hostnik imenuje Janeza Korena iz Vrbljenega, ki je mežnarsko službo opravljal od leta 1621 do 1650. Andrej Bernik je služboval od leta 1808 do smrti leta 1849. [2][3]
Hostnik zavrača izročilo o prestavitvi lesene cerkve pred tristo leti, ker mu nasprotujejo vizitacije iz sedemnajstega stoletja. Höfler pa v strokovnem pregledu, ob sklicu na Kočarjev članek iz leta 2013, navaja opustitev cerkve med jožefinskimi reformami ter gradnjo nove okoli leta 1800, približno dva kilometra niže ob Iški. Razlagi ostajata ločeno pripisani; iz njiju ni potrjena istovetnost sedanjih zidov ali natančne lege prvotne stavbe. [2][3]
Poslikava in oltarna stena pred prenovo
Župnijska predstavitev opis notranjosti izrecno omeji na stanje do začetka leta 2006. Tedaj je imel prostor križni obok, ki ga je leta 1897 poslikal Franc Blaznik. Oltar je sestavljala kamnita menza z marmornato polico in preprostim tabernakljem. Ob straneh sta bili pravokotni kartuši z rokokojsko okrasno motiviko. [2]
Ploskoviti leseni oltarni nastavek je imel ozko nišo s kipom sv. Jedrti. Na oltarni steni je bil levo naslikan papež sv. Klemen, desno sv. Primož. Na marmoriranih lesenih stebrih sta stala kipa Marije Brezmadežne in sv. Jožefa z Jezusom. Za vhodnimi vrati je bila v steno vzidana večja kamnita posoda. [2]
Zahodni zvonik in bronasti zvon
Zvonik ima po Hostniku tloris 3,10 krat 2,10 metra in je visok skoraj petnajst metrov. Prizidan je bil pozneje kot cerkveni prostor, vendar čas postavitve in stavbenik v župnijskem pregledu nista razrešena. Opisuje gladke stene, piramidasto streho s križem in lesene lestve za dostop. V zvonici je na vsaki strani enojno okno. [2]
Bronasti zvon je v opisu težak približno sto kilogramov, njegov premer je sedemdeset centimetrov. Ob zgornjem delu je pas prepletajočega se rastlinja in latinski napis o levu iz Judovega rodu. Med slabše razločnimi reliefi Hostnik posebej prepozna Marijo z Jezusom na zahodni strani. [2]
Zidarska, krovska in kamnoseška prenova leta 2006
Leta 2006 so strop ladje ojačali z armiranobetonsko ploščo. Božo Marolt iz Matene je opravil tudi obnovo podzidka, vzidavo oken in tlakovanje pod zvonikom. Po ugotovitvi, da je ostrešje zdravo, je Krovstvo in kleparstvo Matija Halič z Iga zamenjalo kritino na ladji in zvoniku. [2]
Pasarstvo Jože Prezelj iz Ljubljane je izdelalo novo pozlačeno jabolko, križ za vrh zvonika in lestenec. Mizarstvo Metod Dolinar je izdelalo okna in vhodna vrata. Kamnosek Andrej Lipovec je napravil nov vhodni portal, marmornato daritveno mizo in novi polici za kipa Marije in Jožefa, vzidani v stranski steni. [2]
Prenova je vključila električno napeljavo Borisa Praznika ter avtomatsko zvonjenje Andreja Cibra iz Pijave Gorice. Franc Šuštaršič je obnovil cerkvena tla, Andrej Mavec izdelal leseni podest pred oltarjem, Martin Zupec iz Matene pa klop. [2]
Odkrite in obnovljene poslikave
Restavratorska dela na stenah, stropu, lesenem oltarju in kipih so leta 2006 potekala pod vodstvom Boža Ščurka iz Celja. Pod več plastmi beleža so odkrili stare poslikave. Po prvotni risbi so obnovili podobi sv. Klemena in sv. Primoža ter na oltarni steni naslikani zastor z dotlej zakritimi okraski. [2]
Osvežili so tudi stropne slike in ob oltarni steni odkrili še svetniški podobi. V celoti so obnovili leseni oltar in kipa Marije Brezmadežne ter sv. Jožefa z Jezusom. Župnijski zapis prenovo notranjosti povezuje s sodelovanjem domačinov, ki so prispevali delovne ure, orodje in mehanizacijo. [2]
Pogosta vprašanja
- Kje stoji cerkev sv. Jedrti?
- Po registru na desnem bregu Iške v naselju. [1]
- Kako velik je notranji prostor?
- Hostnik navaja dolžino 5,90 metra in širino 4,75 metra. [2]
- Kdaj je cerkev prvič listinsko omenjena?
- Po župnijski predstavitvi 12. maja 1352. [2]
- Kdo je poslikal strop leta 1897?
- Franc Blaznik. [2]
- Katera svetnika sta upodobljena ob oltarni niši?
- Sv. Klemen, papež, in sv. Primož; njuni podobi so po prvotni risbi obnovili leta 2006. [2]
- Kaj so obnovili leta 2006?
- Ojačali so strop, zamenjali kritino ter prenovili oltar, kipe, poslikave, tla, okna in vhodni portal. [2]
Lega
Cerkev sv. Jedrti stoji na desnem bregu Iške v naselju.
Varstvene usmeritve
stavbe (strokovne zasnove 2008)
Za konkretni varstveni režim in za kulturnovarstvene pogoje je pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Ta stran jih ne nadomešča.
Še v občini Ig
Druge enote nepremične kulturne dediščine v isti občini, najprej enote iste vrste.
Brest - Cerkev sv. Andreja
prva četrtina 17. stol., prva četrtina 18. stol.
Cerkev sv. Andreja stoji na vzhodnem robu vasi, ob cesti proti Igu.
registrirana dediščinaEŠD 2567Brest - Kapelica
19. stol., zadnja četrtina 20. stol.
Kapelica stoji vzhodno od naselja, na križišču cest Ig - Matena in Ig - Brest.
registrirana dediščinaEŠD 11536Dobravica - Cerkev sv. Gregorja
druga polovica 18. stol., 1752, 1793, sredina 20. stol., 1952
Cerkev sv. Gregorja stoji v središču vasi, na manjši vzpetini.
registrirana dediščinaEŠD 1849Dobravica - Kapelica
prva četrtina 20. stol.
Kapelica stoji severno od naselja, ob cesti, ki pelje proti Igu.
registrirana dediščinaEŠD 11781Golo - Cerkev sv. Marjete
18. stol.
Cerkev stoji na pokopališču na severnem robu slemena z vasjo Golo.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 1812Gornji Ig - Cerkev sv. Lenarta
visoki srednji vek, pozni srednji vek, druga četrtina 20. stol., 1942, zadnja četrtina 20. stol., 1997-1998
Cerkev, obdana z ostanki kamnitega obzidja, stoji na manjši vzpetini na severnem robu naselja Gornji Ig.
registrirana dediščinaEŠD 2831Gornji Ig - Kapelica
zadnja četrtina 19. stol.
Kapelica stoji ob cesti na severnem robu vasi Gornji Ig.
registrirana dediščinaEŠD 11787Ig - Cerkev sv. Martina
prva četrtina 18. stol., 1720
Cerkev stoji v jedru vasi.
registrirana dediščinaEŠD 1848Ig - Iška kapelica
zadnja četrtina 19. stol.
Kapelica stoji ob cesti Iška Loka - Ig.
registrirana dediščinaEŠD 11789