Iška vas - Cerkev sv. Mihaela

Romanska ladja, gotski prezbiterij in baročni zvonik

Cerkev sv. Mihaela stoji po registru na hribu vzhodno od Iške vasi. Register v stavbi razlikuje romansko ladjo z ravnim stropom, gotski prezbiterij s križnorebrastim obokom in zgodnjebaročni prizidani zvonik. V notranjosti navaja freske šestnajstega stoletja in lapidarij rimskih nagrobnikov. [1][2]

Martin Hostnik v župnijski predstavitvi prvo pisno omembo cerkve umešča na 29. junij 1353. Za celotno stavbo navaja dolžino 14,20 metra in širino 7,10 metra. Na prekladi zahodnega kamnitega portala bere slabo prepoznavno letnico 1692. Registrska datacija 1697 je ločen podatek. [1][2]

Ohranjeno romansko okno

Notranjost pravokotne ladje meri po Hostniku osem krat 5,30 metra. Ob razkrivanju poslikav leta 1957 sta se v južni steni pokazali dve romanski polkrožni okni, zazidani z zunanje strani. Vzhodno je poznejše širjenje odprtine večinoma uničilo; ohranjen je njegov polkrožni vrh nad novejšim pravokotnim oknom. [2]

Drugo okno je ohranilo lesen okvir, izrezan iz ene deske in vložen v omet. Svetlobna odprtina meri 65 krat dvanajst do štirinajst centimetrov. Ostenje se poševno razširja proti notranjosti in zunanjosti. Hostnik opisuje rastlinsko poslikavo ostenja, visoko lego tik pod ravnim stropom in odsotnost vidnih sledov zasteklitve. [2]

Obok z monogramom IHS

Prezbiterij ima notranje mere 4,90 krat 4,60 metra in je nekoliko zamaknjen proti severu glede na ladijsko os. Njegovo poznejšo prizidavo je po župnijskem opisu potrdilo tudi izkopavanje leta 1985: pri sondiranju se je pokazalo, da je prizidan čez temelj ladje. [2]

Vzhodni zaključek sestavljajo tri stranice pravilnega osmerokotnika. Osem obočnih reber se sreča v okroglem gladkem sklepniku z monogramom IHS. Rebra so tristrano prirezana in poslikana z viticami v barvi železovega oksida. Dve podporni konzoli imata obliko glav z izdolbenimi očesnimi vdolbinami in naslikanimi očmi; druge so geometrično oblikovane. [2]

Pohod treh kraljev in pasijonski prizori

Severno steno ladje zapolnjujeta pohod in poklonitev treh kraljev. Pripoved se začne na zahodu s slovesom od Heroda in konča ob slavoloku s kraljem, ki kleči pred Marijo z otrokom. Spremljevalci vključujejo zastavonoše, trobentača, oprode in dvornega norčka. Poznejša okenska odprtina je del kompozicije uničila. [2]

Na južni steni si od slavoloka proti zahodu sledijo Križanje, Polaganje v grob, Vstajenje in Poslednja sodba. Prizore ločujejo široki rdeči pasovi. Hostnik po oblačilih na upodobitvah slike umešča približno med leti 1580 in 1590. Avtor ni znan. Končno razkrivanje je potekalo jeseni 1957, restavrator Izidor Molè pa je leta 1958 utrdil barvne plasti, odstranil plesen in opravil retuši na Križanju in Poslednji sodbi. [2]

Na slavoločni steni so ostanki drugačne, mlajše poslikave: rdeče in zelene vitice, monogram IHS ter Marijin napis. Ob njih je letnica 1644. Hostnik opozarja, da ti fragmenti po tehniki in izvedbi ne tvorijo iste poslikave kot prizori v ladji. [2]

Leseni oltar in nadangelov kip

Leseni zlati oltar ima osrednjo polkrožno nišo, ob njej stebra s plitvo ornamentiko in ozki stranski krili. Hostnik opisuje modro barvno podlago in pozlačene okraske; avtorja in natančnega časa nastanka ne pozna. V zgornjem delu je preprosto razpelo, ob osrednji niši pa angelski glavici. [2]

Kip sv. Mihaela v osrednji niši je soseska nabavila leta 1956. Nadangel z dvignjenimi krili stoji na premaganem hudobcu in vanj usmerja sulico. Starejši kamniti kip župnijska predstavitev navaja v Narodni galeriji v Ljubljani. Gre za štiriinsedemdeset centimetrov visoko plastiko iz peščenca; Hostnik povzema različni dataciji okoli leta 1450 oziroma po letu 1465. [2]

Zbiranje rimskih nagrobnikov

Priprave na ureditev lapidarija so stekle leta 1957 na pobudo Jara Šašla. Cerkev so izbrali za varovanje rimskih napisnih kamnov z ižanskega območja. Šašlov popis gradiva, zbranega v letih 1957–1959, obsega dvaintrideset spomenikov. Osem jih je izviralo od sv. Mihaela, osem iz Strahomerja, drugi pa z Iga, ižanskega gradu, iz Staj in Matene. [2]

Zbirko dopolnjujejo rimski kamni, vzidani v cerkvene temelje, zunanje stene ladje in arkadni obok zvonika. Župnijski opis jih posebej umešča v južno in zahodno steno ter nosilec zvonika. Ob južni cerkveni steni sta ekipi Andreja Pleterskega in Davorina Vuge med 14. in 18. oktobrom 1985 opravili poskusno izkopavanje in našli tri rimske žgane grobove. [2]

Pogosta vprašanja

Kje stoji cerkev sv. Mihaela?

Po registru na hribu vzhodno od Iške vasi. [1]

Kdaj je cerkev prvič pisno omenjena?

Hostnik prvo pisno omembo umešča na 29. junij 1353. [2]

Kaj je ohranilo romansko okno?

Lesen okvir iz ene deske, ki svetlobno odprtino omejuje na 65 krat dvanajst do štirinajst centimetrov. [2]

Kateri prizori so na južni ladijski steni?

Križanje, Polaganje v grob, Vstajenje in Poslednja sodba. [2]

Kdaj so restavrirali freske?

Po razkrivanju jeseni 1957 je Izidor Molè končno restavracijo opravil leta 1958. [2]

Kdaj se je začela ureditev lapidarija?

Pripravljalna dela so stekla leta 1957 na pobudo Jara Šašla. [2]