registrirana dediščina
Kremenica - Cerkev sv. Urha
Opis
V osnovi še gotska cerkev ima pravokotno ladjo in k njej z leti prizidan zvonik ter petosminsko zaključen prezbiterij. Baročni oltar.
Cerkev sv. Urha na Kremenici: Valentinov oltar in jeklena zvonova
Viri pregledani
Cerkev na Kremeniškem hribu ohranja več plasti stavbne zgodovine in opremo, ki jo podrobno opisuje Martin Hostnik.

Cerkev na Kremeniškem hribu
Cerkev sv. Urha stoji na Kremeniškem hribu. Register opisuje v osnovi gotsko stavbo s pravokotno ladjo, pozneje prizidanim zvonikom in prezbiterijem. Med datacijami navaja pozni srednji vek, sedemnajsto stoletje in leto 1886. Baročni oltar je del njene opreme. [1][2]
Martin Hostnik v župnijski predstavitvi razlikuje prvotno ladjo, pozneje prizidani poznogotski prezbiterij in še mlajši zvonik. Začetnega leta gradnje in stavbenika ne pozna. Njegov opis za ladjo navaja notranji meri 6,70 krat 4,80 metra, za prezbiterij pa 3,60 krat 3,90 metra. Prezbiterij je za stopnico višji od ladje. [1][2]
Vizitacija leta 1631 in prenova leta 1886
Po Hostnikovem povzetku je vizitacijo 21. julija 1631 opravil Maximus Rigus, avditor škofa Rinalda Scarlichija. Zapis je navedel oltar sv. Urha, eno majhno okno, en zvon in posvečen oltar pred cerkvenimi vrati. Sosedje so povedali, da cerkev varujejo po vrsti, vsak eno leto. [2]
Med naročenimi posegi so bili odstranitev zunanjega oltarja, povečanje in zasteklitev okna ter oskrba nove svetnikove podobe. Hostnik poznejšo večjo prenovo umešča v leto 1886, ko so cerkev preobokali in prenovili. Blagoslov je bil julija, na dan sv. Urha. Dodano okno omenja kot domnevo, ne kot potrjeno delo. [2]
Valentinova slika v baročnem oltarju
Glavni oltar zapolnjuje prezbiterij. Hostnik njegovega rezbarja ne določi; po oblikah ga okvirno uvršča med zlate oltarje iz časa med letoma 1620 in približno 1720. Kamnita oltarna miza je obložena z lesom. Ob sliki se dvigata stebra z rastlinskim okrasjem in zgornjima zaključkoma v obliki korintskih kapitelov. [2]
V osrednji sliki sv. Valentin stoji na oblakih. Spodaj se žena obrača k njemu, v naročju ji počiva bolnik, ob njiju pa je zibka z otrokom. Nad prizorom se odpirajo oblaki z angelskima glavicama. Ob straneh oltarja sta kipa sv. Roka in sv. Sebastijana. V zgornjem delu je Marija z Jezusom, ob njej sv. Florijan in druga moška figura, ki je Hostnik ne identificira. [2]
Župnijski zapis premestitev Valentinove slike s stranskega na glavni oltar povezuje z odločitvijo župnika Antona Berganta. Na levi strani slavoločne stene opisuje kip sv. Urha s škofovskim pokrivalom in palico ter knjigo z ribo na dlani. Desnega ženskega kipa ne poimenuje dokončno. [2]
Šestkotne ploščice in pevski kor
Večbarvne šestkotne talne ploščice so bile po Hostniku prej v cerkvi sv. Martina na Igu. Po tamkajšnji postavitvi marmornatih tal so jih uporabili na Kremenici. Ker jih ni bilo dovolj, je ob vhodu in zahodni steni ostal del starega opečnega tlaka s pravokotnimi opekami velikosti 24 krat 18 centimetrov. [2]
Pevski kor v zadnjem delu ladje podpirata dva stebra s posnetimi robovi. S stebroma in stenama so povezani oboki. Na kor vodijo lesene stopnice, skozi majhna vratca pa je od tam mogoč dostop v zvonik. Po opisu sta v ladji klopi z naslonoma ob severni in južni steni. [2]
Zvonik in jeklena zvonova
Zvonik se naslanja na zahodno cerkveno steno, na drugi strani pa ga podpirata močna kamnita stebra. Ločne povezave ustvarjajo preddverje pred glavnim vhodom. Hostnik na treh straneh zvonice opisuje kamnoseško oblikovane dvojne odprtine, na vzhodni strani pa enostavno odprtino. Nekdanjo opečno strešno kritino je po njegovem zapisu zamenjala pločevina. [2]
Jeklena zvonova tehtata 670 in 504 kilograme. Naročili so ju na Jesenicah in blagoslovili leta 1924. Njuna predhodnika so odvzeli med prvo svetovno vojno. Delo pri nabavi in namestitvi je vodil ključar Jakob Zgonc. Na zvonovih sta kratica K. I. D., Kranjska industrijska družba, in na nasprotni strani križ; drugih napisov ali svetniških podob zapis ne navaja. [2]
Zabeležena dela med letoma 1988 in 1995
Hostnikov pregled novejših del navaja sanacijo temeljev maja 1988 in obnovo strehe z novim ostrešjem 15. avgusta istega leta. Montažo strelovoda in barvanje zvonika datira 15. julija 1989. Leta 1992 so zamenjali okna in namestili žlebove, leta 1995 pa izvedli pleskarska dela v cerkveni notranjosti. [2]
Pogosta vprašanja
- Kje stoji cerkev sv. Urha?
- Na Kremeniškem hribu. [1]
- Kdaj je bila cerkev preobokana?
- Po Hostnikovi predstavitvi leta 1886, ko so jo tudi prenovili in julija blagoslovili. [2]
- Katera slika je v glavnem oltarju?
- Slika sv. Valentina, po župnijskem zapisu prestavljena s stranskega oltarja. [2]
- Od kod so prišle šestkotne talne ploščice?
- Iz cerkve sv. Martina na Igu, kjer so jih odstranili ob postavitvi marmornatih tal. [2]
- Koliko tehtata jeklena zvonova?
- 670 in 504 kilograme; blagoslovili so ju leta 1924. [2]
- Katere obnove navaja zapis za leto 1992?
- Zamenjavo oken in namestitev žlebov. [2]
Lega
Cerkev sv. Urha stoji na Kremeniškem hribu.
Varstvene usmeritve
stavbe (strokovne zasnove 2008)
Za konkretni varstveni režim in za kulturnovarstvene pogoje je pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Ta stran jih ne nadomešča.
Še v občini Ig
Druge enote nepremične kulturne dediščine v isti občini, najprej enote iste vrste.
Brest - Cerkev sv. Andreja
prva četrtina 17. stol., prva četrtina 18. stol.
Cerkev sv. Andreja stoji na vzhodnem robu vasi, ob cesti proti Igu.
registrirana dediščinaEŠD 2567Brest - Kapelica
19. stol., zadnja četrtina 20. stol.
Kapelica stoji vzhodno od naselja, na križišču cest Ig - Matena in Ig - Brest.
registrirana dediščinaEŠD 11536Dobravica - Cerkev sv. Gregorja
druga polovica 18. stol., 1752, 1793, sredina 20. stol., 1952
Cerkev sv. Gregorja stoji v središču vasi, na manjši vzpetini.
registrirana dediščinaEŠD 1849Dobravica - Kapelica
prva četrtina 20. stol.
Kapelica stoji severno od naselja, ob cesti, ki pelje proti Igu.
registrirana dediščinaEŠD 11781Golo - Cerkev sv. Marjete
18. stol.
Cerkev stoji na pokopališču na severnem robu slemena z vasjo Golo.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 1812Gornji Ig - Cerkev sv. Lenarta
visoki srednji vek, pozni srednji vek, druga četrtina 20. stol., 1942, zadnja četrtina 20. stol., 1997-1998
Cerkev, obdana z ostanki kamnitega obzidja, stoji na manjši vzpetini na severnem robu naselja Gornji Ig.
registrirana dediščinaEŠD 2831Gornji Ig - Kapelica
zadnja četrtina 19. stol.
Kapelica stoji ob cesti na severnem robu vasi Gornji Ig.
registrirana dediščinaEŠD 11787Ig - Cerkev sv. Martina
prva četrtina 18. stol., 1720
Cerkev stoji v jedru vasi.
registrirana dediščinaEŠD 1848Ig - Iška kapelica
zadnja četrtina 19. stol.
Kapelica stoji ob cesti Iška Loka - Ig.
registrirana dediščinaEŠD 11789