Preskoči na vsebino

registrirana dediščina

Matena - Cerkev sv. Mohorja in Fortunata

Opis

Cerkev je barokizirana gotska vaška podružnica. Glavni oltar je iz druge polovice 18. stoletja, stranska sta značilna primerka zlata oltarja iz 17. stoletja.

Cerkev sv. Mohorja in Fortunata v Mateni: gotski ostanki in zlata oltarja

Viri pregledani

Matenska podružnica združuje gotske stavbne ostanke z baročno opremo in poznejšimi obnovami.

Zvonik z uro in temno baročno streho ob rumeni ladji cerkve v Mateni, obodni zid in vhod.
Cerkev sv. Mohorja in Fortunata v Mateni, pogled na zunanjščino 15. marca 2014. Doremo, CC BY-SA 3.0. Zmanjšanje in pretvorba v WebP, brez izreza. Izvirnik fotografije · CC BY-SA 3.0

Barokizirana gotska cerkev

Cerkev sv. Mohorja in Fortunata stoji po registru na vzhodnem robu Matene. Register jo opredeljuje kot barokizirano gotsko vaško podružnico. Glavni oltar umešča v drugo polovico osemnajstega stoletja, oba stranska pa med zlate oltarje sedemnajstega stoletja. Med datacijami stavbe je leto 1692. [1][2]

Martin Hostnik v župnijski predstavitvi opisuje obodni zid z južnim stranskim prehodom in glavnim vhodom pred zvonikom. Za ladjo s prezbiterijem navaja dolžino 18,30 metra in širino 8,70 metra. Ladjo označuje za najstarejši del, prezbiterij za poznogotski prizidek, zvonik pa za najmlajši stavbni člen. Zakristija je prizidana na severni strani. [1][2]

Gotski portal in kamniti Kristus

V južni steni ladje je zazidan gotski portal s paličastim profilom. Nad njim je v niši kamnita dopasna figura trpečega Kristusa. Roki ima prekrižani pred trebuhom, dlani z iztegnjenimi prsti pa obrnjeni navzgor. Hostnik po zapiskih Franceta Steleta kip umešča na konec petnajstega stoletja. [2]

V vzhodni steni prezbiterija župnijski zapis opisuje ozko visoko okno z okroglim zaključkom in poševno razširjenim ostenjem. Glavni pravokotni kamniti portal pod zvonikom ima profilirane robove in na prekladi letnico 1692. Hostnik to letnico povezuje s temeljito baročno prenovo. Ladja in prezbiterij sta bila povišana in enotno obokana. [2]

Dva različna zlata oltarja

Severni stranski oltar je posvečen sv. Florjanu. Hostnik ga datira v prvo polovico sedemnajstega stoletja in opozarja, da ga omenja že vizitacija 21. julija 1631. V srednji niši je Florjan z gorečo hišo ob nogah. Stranskih figur ne prepozna z gotovostjo; v zgornjem delu opisuje Marijo z Jezusom, nad njo pa križ ter kipa sv. Barbare in sv. Katarine. [2]

Južni oltar Žalostne Matere božje umešča v sredino sedemnajstega stoletja. Na tem mestu je vizitacija leta 1631 še navajala oltar sv. Andreja. Današnji sestav opisuje z dvema spodnjima nastavkoma in združenima zgornjima deloma. V osrednji niši Marija drži mrtvega sina. Na levi prepozna Janeza Krstnika, v vrhu pa Boga Očeta in Marijo v sončnih žarkih. [2]

Glavni oltar s cerkvenima zavetnikoma

Leseni glavni oltar ima stranska prehoda. Nastavek nad kamnito oltarno mizo se ukrivlja v prostor, ob široki niši pa stojijo pilastri in gladka stebra. Osrednja niša sega v zgornje ogredje. V njej sta pozlačena kipa sv. Mohorja in Fortunata, ki jima angela odpirata zastor. Nad njima je Brezmadežna na oblakih z angelčkoma ob straneh. [2]

Na severnem prehodu je sv. Peter, na južnem sv. Pavel. Hostnik na hrbtni strani oltarja omenja letnico, ki jo bere kot 1779, vendar izrecno opozori na nezanesljivo številko. V niši nad portalom zakristije opisuje približno osemdeset centimetrov visok lesen kip sedeče Marije z otrokom in ga umešča proti letu 1500. Zabeleži predelavi glave in vratu ter ostanek prvotne pozlate v gubah na levi. [2]

Jeklena zvonova, kupljena leta 1922

Zvonik ima po Hostnikovem opisu osnovo 4,10 krat 3,70 metra in se vrašča v zahodno steno ladje. Njegovi slopi tvorijo preddverje pred glavnim vhodom. Nadstropja označujejo vodoravni venci, v zvonici pa so dvojna okna. Pomen letnice 1861 nad zahodnim oknom zapis pušča nerazrešen. [2]

Vaščani so leta 1922 kupili jeklena zvonova, težka 710 in 440 kilogramov. Naročili so ju na Jesenicah po odvzemu prejšnjih zvonov v prvi svetovni vojni. Na novih ni svetniških podob ali okrasja, le kratica K. I. D., Kranjska industrijska družba. Po Hostnikovem povzetku župnijske kronike je bila kupnina 40.250 kron zbrana v domači vasi. [2]

Obnova po potresu in poznejša dela

Po potresu leta 1895 so cerkev obnovili leta 1896. Hostnik navaja novo obokanje prezbiterija, vstavljene železne vezi in novo prižnico. Franc Štembal z Iga je prenovil vse tri oltarje. Leta 1930 so popravili streho stolpa in uredili zunanjščino, leta 1957 pa opravili kleparska, zidarska in pleskarska dela. [2]

Župnijski pregled za leto 1992 navaja barvanje strehe zvonika in pločevinastih delov cerkvene strehe. Leta 1995 sta sledila obnova ostrešja in nova kritina. Leta 1997 so zvonova elektrificirali in uredili programirano zvonjenje. [2]

Pogosta vprašanja

Kje stoji cerkev?
Po registru na vzhodnem robu Matene. [1]
Katera letnica je na glavnem portalu?
1692; Hostnik jo povezuje z baročno prenovo cerkve. [2]
Komu sta posvečena stranska oltarja?
Sv. Florjanu in Žalostni Materi božji. [2]
Kaj je nad zazidanim južnim portalom?
Kamnita dopasna figura trpečega Kristusa, po Hostnikovem povzetku Steleta s konca petnajstega stoletja. [2]
Kdaj so kupili jeklena zvonova?
Leta 1922; tehtata 710 in 440 kilogramov. [2]
Kdaj so cerkev obnovili po potresu?
Hostnik obnovo po potresu leta 1895 umešča v leto 1896. [2]

Lega

Cerkev stoji na vzhodnem robu vasi.

Varstvene usmeritve

stavbe (strokovne zasnove 2008)

Za konkretni varstveni režim in za kulturnovarstvene pogoje je pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Ta stran jih ne nadomešča.

Še v občini Ig

Druge enote nepremične kulturne dediščine v isti občini, najprej enote iste vrste.

  • Brest - Cerkev sv. Andreja

    prva četrtina 17. stol., prva četrtina 18. stol.

    Cerkev sv. Andreja stoji na vzhodnem robu vasi, ob cesti proti Igu.

    registrirana dediščinaEŠD 2567
  • Brest - Kapelica

    19. stol., zadnja četrtina 20. stol.

    Kapelica stoji vzhodno od naselja, na križišču cest Ig - Matena in Ig - Brest.

    registrirana dediščinaEŠD 11536
  • Dobravica - Cerkev sv. Gregorja

    druga polovica 18. stol., 1752, 1793, sredina 20. stol., 1952

    Cerkev sv. Gregorja stoji v središču vasi, na manjši vzpetini.

    registrirana dediščinaEŠD 1849
  • Dobravica - Kapelica

    prva četrtina 20. stol.

    Kapelica stoji severno od naselja, ob cesti, ki pelje proti Igu.

    registrirana dediščinaEŠD 11781
  • Golo - Cerkev sv. Marjete

    18. stol.

    Cerkev stoji na pokopališču na severnem robu slemena z vasjo Golo.

    spomenik lokalnega pomenaEŠD 1812
  • Gornji Ig - Cerkev sv. Lenarta

    visoki srednji vek, pozni srednji vek, druga četrtina 20. stol., 1942, zadnja četrtina 20. stol., 1997-1998

    Cerkev, obdana z ostanki kamnitega obzidja, stoji na manjši vzpetini na severnem robu naselja Gornji Ig.

    registrirana dediščinaEŠD 2831
  • Gornji Ig - Kapelica

    zadnja četrtina 19. stol.

    Kapelica stoji ob cesti na severnem robu vasi Gornji Ig.

    registrirana dediščinaEŠD 11787
  • Ig - Cerkev sv. Martina

    prva četrtina 18. stol., 1720

    Cerkev stoji v jedru vasi.

    registrirana dediščinaEŠD 1848
  • Ig - Iška kapelica

    zadnja četrtina 19. stol.

    Kapelica stoji ob cesti Iška Loka - Ig.

    registrirana dediščinaEŠD 11789

Vsa dediščina v občini Ig