registrirana dediščina
Rakek - Cerkev Srca Jezusovega
Opis
Prvotno cerkev sv. Urha so povečali in prezidali po zamisli J. Plečnika tako, da so vanjo vključili zvonik in prezbiterij. Načrte je risal J. Valentinčič, ki je dokončal opremo. Glavni oltar je delo Plečnika, freska v oltarni apsidi M. Šubica, 1944.
Cerkev Srca Jezusovega na Rakeku
Viri pregledani
Cerkev Srca Jezusovega stoji ob cestnem križišču sredi Rakeka in povezuje staro cerkev sv. Urha s Plečnikovo novo zasnovo.

Stara cerkev v novi zasnovi
Register nepremične kulturne dediščine cerkev umešča ob križišče cest sredi vaškega jedra Rakeka. Prvotno cerkev sv. Urha so povečali in prezidali po zamisli Jožeta Plečnika, pri čemer sta bila vključena njen zvonik in prezbiterij. Načrte je risal J. Valentinčič, ki je dokončal tudi opremo. Plečnikovo delo je glavni oltar. Fresko v oltarni apsidi register pripisuje M. Šubicu in datira v leto 1944. [1]
Posvetitev predhodnice leta 1605
Janez Höfler navaja, da je cerkev sv. Urha 4. junija 1605 posvetil tržaški škof Ursino de Bertis. Staro cerkev uvršča v popise iz let 1581, 1684, 1689, 1757 in 1783. Novo cerkev Srca Jezusovega datira v obdobje 1935–1937, ustanovitev župnije pa na 1. januar 1940. To loči čas gradnje nove stavbe od začetka samostojne župnije. [2]
Zakaj je Rakek potreboval večjo cerkev
Ivanka Gantar v prispevku o posvetitvi nove cerkve opisuje staro sv. Urha kot šestnajst metrov dolgo in šest metrov in pol široko kamnito stavbo. Južna stranska vrata so bila pozneje predelana v kapelico z oltarjem svete Družine; nasproti je stal oltar svetega Antona. [4]
Po njenem zgodovinskem pregledu je Rakek ob postavitvi stare cerkve štel približno petintrideset hiš, v tridesetih letih dvajsetega stoletja pa že okoli dvesto hiš in tisoč tristo prebivalcev. Leta 1934 so na pobudo cerkniškega župnika Ivana Štrajharja začeli pripravljati gradnjo večje cerkve. Prve količke so po maši zabili 22. julija 1935. [4]
Gradbeno delo in uporabljeni materiali
Gantarjeva navaja, da so dela leta 1936 zastala, leta 1937 pa jih nadaljevali in zaključili gradnjo. Med nosilci projekta našteva župnika Štrajharja, posestnika Godešo, oba ključarja Gabrenja in trgovca Oblaka. Pomagali so tudi škof Rožman, knez Windischgraetz in banovina; domačini so prispevali denar, material in delo. [4]
Gradbena dela je opravilo ljubljansko podjetje Curk. Zunanjščina je bila iz rezanega kamna, notranjščina iz opeke, okna betonska in streha pločevinasta. Avtorica omenja kasetirano notranjščino in veliko rozeto na pročelju, ki jo imenuje Katarinino kolo. [4]
Pričevanje o blagoslovu temelja
V ločenem prispevku iz leta 2015 Gantarjeva blagoslov temeljnega kamna datira na 14. junij 1936. Objavlja prepis poročila časopisa Slovenski dom z dne 16. junija istega leta. Ta opisuje domačine, ki so sami vozili kamen iz bližnjih kamnolomov in delali na gradbišču. Darovali so tudi Rakovčani v tujini, vendar so sredstva pošla in gradnja je obstala. [5]
Škof Rožman je po poročilu prišel iz Cerknice v spremstvu duhovnikov. Domačini so ga pričakali pred pokopališčem, od koder so šli najprej na pokopališče in nato v cerkev. Po kratki adoraciji je vzidal ustanovno listino, nagovoril zbrane in jih spodbudil k nadaljevanju gradnje. Sledilo je cerkveno darovanje. Gantarjeva na fotografiji prepozna gasilce z Unca, iz Planine in z Rakeka. [5]
Različno navedena datuma
Prispevek iz marca 2017 blagoslov temeljnega kamna postavlja v september 1935, objava iz decembra 2015 pa na 14. junij 1936. [4][5]
Vhod in orgelski kor
M. Pezdir Kofol v Ognjiščevem pregledu Plečnikovih sakralnih del razlaga prostorsko rešitev na Rakeku. S spremembo smeri se je stara cerkev znašla v sredini nove. Med ohranjenima prezbiterijem in zvonikom je bil načrtovan vhod. Podstrešje stare cerkve je bilo preurejeno v kor z orglami, dodan pa je bil obok, ki nosi streho. [6]
Samostojna župnija na obmejni postaji
Gantarjeva v prispevku o novi župniji povzema poročilo Slovenca z dne 31. decembra 1939. Navaja, da je škof Rožman leta 1939 na god svetega Nikolaja podpisal ustanovno listino. Rakeška župnija je postala dvestosedemdeseta v ljubljanski škofiji. [3]
Potrebo po samostojnem dušnem pastirstvu povezuje s položajem Rakeka kot obmejne postaje po razmejitvi Jugoslavije in Italije. Naselilo se je veliko uradnikov in drugih prebivalcev, pastoralno delo iz Cerknice pa je bilo oteženo. Marca 1939 je na Rakek prišel duhovnik Franc Novak. Pri ustanavljanju župnije in gradnji je pomagal tudi ban Natlačen. V istem zapisu avtorica poudari Valentinčičeve ponavljajoče se obiske in osebni nadzor gradnje. [3]
Zunanjščina junija 2026
Ajznponarjeva fotografija z dne 17. junija 2026 kaže cerkev neposredno ob cesti. Dolga ladja ima vrsto pravokotnih oken, združenih v skupine. Kamniti zvonik z uro in parnimi zvoničnimi odprtinami se dviga ob njeni vzdolžni steni. Na desni strani posnetka je zaobljen zaključek stavbe. [7]
Pogosta vprašanja
- Kje stoji cerkev Srca Jezusovega?
- Ob križišču cest sredi vaškega jedra Rakeka v občini Cerknica. [1]
- Kaj je ohranjeno od stare cerkve sv. Urha?
- V novo zasnovo sta vključena zvonik in prezbiterij stare cerkve. [1]
- Kdo je zasnoval in opremil novo cerkev?
- Zamisel je Plečnikova; načrte je risal J. Valentinčič, ki je dokončal opremo. Glavni oltar je Plečnikovo delo. [1]
- Kdaj je bila posvečena stara cerkev sv. Urha?
- Höfler navaja posvetitev 4. junija 1605 po tržaškem škofu Ursinu de Bertisu. [2]
- Kje je urejen orgelski kor?
- Ognjiščev pregled navaja preureditev podstrešja stare cerkve v kor z orglami. [6]
- Kdaj je bila ustanovljena samostojna rakeška župnija?
- Höfler datum ustanovitve postavlja na 1. januar 1940. [2]
Viri predstavitve
- RNPD — Rakek, cerkev Srca Jezusovega, EŠD 2213
- Janez Höfler — Historična topografija Kranjske, tiskana 147, fizična 149, odstavek 15
- Ivanka Gantar — 1940 Rakek – Nova župnija, 22. november 2017
- Ivanka Gantar — 1938 Rakek – Posvetitev nove cerkve, 5. marec 2017
- Ivanka Gantar — 1936 Rakek – Blagoslov temeljnega kamna, 10. december 2015
- M. Pezdir Kofol — Plečnikove poti k Bogu in ljudem, Ognjišče 7 (2022), 40–49, odsek 17
- Ajznponar — Rakek, Sacred Heart parish church 01, 17. junij 2026, CC0 1.0
Lega
Cerkev stoji ob križišču cest sredi vaškega jedra Rakek.
Varstvene usmeritve
stavbe (strokovne zasnove 2008)
Za konkretni varstveni režim in za kulturnovarstvene pogoje je pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Ta stran jih ne nadomešča.

Še v občini Cerknica
Druge enote nepremične kulturne dediščine v isti občini, najprej enote iste vrste.
Begunje pri Cerknici - Cerkev sv. Jerneja
prva četrtina 20. stol., 1906
Cerkev stoji na pokopališču južno od jedra vasi.
registrirana dediščinaEŠD 1613Begunje pri Cerknici - Kapela sv. Ožbolta
prva četrtina 15. stol.
Kapela stoji na vzhodnem robu jedra vasi.
registrirana dediščinaEŠD 1619Bezuljak - Cerkev Marijinega vnebovzetja
zadnja četrtina 16. stol., 1581, prva polovica 18. stol.
Cerkev, obdana s pokopališčem, stoji na vzhodnem robu vasi, ob njej raste lipa.
registrirana dediščinaEŠD 1614Bločice - Cerkev sv. Primoža in Felicijana
zadnja četrtina 14. stol., 1397, tretja četrtina 15. stol., 17. stol.
Cerkev sredi pokopališča stoji na strmem pobočju roba vasi Bločice.
registrirana dediščinaEŠD 27Bloška Polica - Cerkev sv. Vincencija
16. stol., 17. stol., 1692
Cerkev, obdana s pokopališčem, stoji na južnem robu Bloške Police.
registrirana dediščinaEŠD 2321Brezje - Cerkev sv. Jurija
druga polovica 17. stol.
Cerkev stoji v zahodnem delu vasi.
registrirana dediščinaEŠD 1707Cajnarje - Cerkev sv. Jurija
zadnja četrtina 16. stol., 18. stol.
Cerkev stoji na vrhu vzpetine severno nad naseljema Cajnarje in Reparje, vzhodno od naselja Gora.
registrirana dediščinaEŠD 2408Cerknica - Cerkev Marijinega rojstva
14. stol., tretja četrtina 15. stol., 1472, prelom 15. stol. in 16. stol., 1480-1520, 17. stol., 18. stol., druga četrtina 19. stol., 1825
Cerkev stoji na vrhu griča sredi Cerknice, v okviru protiturškega tabora.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 66Cerknica - Cerkev sv. Janeza Krstnika
zadnja četrtina 16. stol., 1581, druga četrtina 17. stol., 1642
Cerkev s pokopališčem stoji južno od Cerknice.
registrirana dediščinaEŠD 1703