registrirana dediščina
Sarsko - Cerkev sv. Ruperta
Opis
Enoladijsko cerkev sestavljajo ladja ter kasneje prizidana gotski petosminsko zaključen prezbiterij in zvonik. V južni ladijski steni je ohranjeno romansko okence. Notranjost cerkve je barokizirana. Predelana je bila 1642 in 1831 (obokanje).
Cerkev sv. Ruperta na Sarskem: romansko okence in baročna oprema
Viri pregledani
Cerkev na samotnem gričku severno od Sarskega povezuje srednjeveško ladjo s poznejšo oltarno opremo.

Samotna cerkev na gričku nad Sarskim
Cerkev sv. Ruperta stoji na gričku severno od Sarskega. Register njeno enoladijsko stavbo razčlenjuje na ladjo, pozneje prizidani prezbiterij in zvonik. V južni steni ladje je ohranjeno romansko okence. Notranjost je barokizirana; register navaja predelavo leta 1642 in obokanje leta 1831. [1][2]
Martin Hostnik v župnijski predstavitvi navaja prvo listinsko omembo 6. januarja 1482. Zgodnejšega nastanka ne določi z natančnim letom. Njegov pregled vizitacije iz leta 1654 opisuje nekdanjo polkrožno apsido, pravokotno ladjo z ravnim lesenim stropom in mali odprti zvonik z eno lino nad fasado. [1][2]
Ohranjeno romansko okence
Romansko okence je v zahodnem delu južne ladijske stene. Po župnijskem opisu se njegova zunanja odprtina poševno poglablja v zid in je zgoraj polkrožno zaključena. Zunaj je široka 45 centimetrov in visoka osemdeset centimetrov. Notranja odprtina je pravokotna in se proti sredini zidu zoži do majhne svetlobne odprtine, visoke petdeset in široke dvanajst centimetrov. [2]
Hostnik te mere povzema po Marijanu Zadnikarju. V istem zapisu razlikuje ohranjeno majhno okence od vzhodnega okna v južni steni, ki je bilo po njegovih podatkih povečano leta 1654. Ladja ima po opisu opečni tlak in plitvi obok. V njenem zadnjem delu je pevski kor z zidano ograjo, od koder vodi dostop v zvonik. [2]
Blaznikova poslikava slavoločne stene
Na sredini stene nad slavolokom je naslikana monštranca. Ob njej sta angela na oblakih. Župnijska predstavitev poslikavo pripisuje Francu Blazniku in letu 1897. Na levi strani slavoločne stene je procesijski križ, na desni pa stranski oltar sv. Matija. [2]
Stranski oltar ima kamnito oltarno mizo in lesen nastavek. Osrednjo, zgoraj polkrožno zaključeno nišo obdajajo stebri; nad njenim lokom sta angelski glavici s perutmi. Krilni niši sta namenjeni kipoma sv. Katarine in sv. Neže. Hostnik omenja tudi kip sv. Nikolaja v zgornjem delu. Avtorstva in točnega časa postavitve oltarja ne določa. [2]
Rupertov glavni oltar in kipi svetnikov
Prezbiterij zapolnjuje lesen baročni glavni oltar s stranskima prehodoma. Hostnik ga umešča v drugo polovico osemnajstega stoletja. Na kamniti oltarni mizi stoji nastavek, ki se ukrivlja proti prostoru. Ob široki osrednji niši so pilastri in gladki stebri, nad njo pa zgornji del z Marijo in Detetom pod baldahinom. [2]
Župnijski opis pred Rupertovo nišo navaja lesen tabernakelj. Ob njej sta sv. Lovrenc z ražnjem in sv. Štefan. Nad stranskima prehodoma stojita sv. Lucija in sv. Barbara. Zapis kip sv. Ruperta označuje kot delo osemnajstega stoletja in posebej omenja njegovo obnovo leta 2001. Celotni oltar je po Hostniku leta 1897 obnovil in prebarval Franc Blaznik. [2]
Zvonik s preddverjem in kovinsko streho
Zvonik je prislonjen k zahodni steni ladje. Njegovi slopi oblikujejo preddverje glavnega vhoda. Stene so gladke, brez vodoravnih vencev med nadstropji. Na vsaki strani prostora za zvon je visoka, polkrožno zaključena odprtina. Hostnik za stolp navaja kvadratno osnovo 3,70 krat 3,70 metra in višino približno dvajset metrov. [2]
Leta 1958 so lesene skodle na stolpu nadomestili s pločevinasto streho. Glavni vhod v cerkev je pod zvonikom; po župnijskem opisu se iz ladje najprej povzpnemo na kor, nato po lesenih stopnicah v stolp. Nad ladjo in prezbiterijem je skupno sleme, tristrani zaključek prezbiterija pa zapis razlikuje po pločevinasti kritini. [2]
Zvon iz leta 1923, prenesen leta 1958
Župnijska predstavitev pripoveduje, da sta bila prvotna bronasta zvonova med prvo svetovno vojno odvzeta. Sedanjega jeklenega so dobili od podružnične cerkve sv. Jurija in ga v sarski zvonik obesili 8. oktobra 1958. Zvon nosi letnico izdelave 1923 in kratico K. I. D., Kranjska industrijska družba. [2]
Hostnik za ta zvon navaja premer devetdeset centimetrov in višino šestinsedemdeset centimetrov. Drugih napisov, podob ali okrasa na njem ne opisuje. Med poimensko navedenimi skrbniki cerkve njegov zgodovinski pregled omenja mežnarja Marka Zupančiča v letih 1627–1652 ter Matijo Železnikarja, ki je službo opravljal od leta 1652 do smrti leta 1692. [2]
Pogosta vprašanja
- Kje stoji cerkev sv. Ruperta?
- Na gričku severno od Sarskega. [1]
- Kje je ohranjeno romansko okence?
- V južni steni cerkvene ladje. [1]
- Kdaj je bila ladja obokana?
- Register navaja leto 1831. [1]
- Kdo je naslikal monštranco z angeloma nad slavolokom?
- Po župnijskem zapisu Franc Blaznik leta 1897. [2]
- Komu je posvečen stranski oltar?
- Sv. Matiju. [2]
- Kdaj je bil sedanji zvon prenesen na Sarsko?
- 8. oktobra 1958 iz podružnične cerkve sv. Jurija; izdelan je bil leta 1923. [2]
Lega
Cerkev stoji na gričku severno od naselja.
Varstvene usmeritve
stavbe (strokovne zasnove 2008)
Za konkretni varstveni režim in za kulturnovarstvene pogoje je pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Ta stran jih ne nadomešča.

Še v občini Ig
Druge enote nepremične kulturne dediščine v isti občini, najprej enote iste vrste.
Brest - Cerkev sv. Andreja
prva četrtina 17. stol., prva četrtina 18. stol.
Cerkev sv. Andreja stoji na vzhodnem robu vasi, ob cesti proti Igu.
registrirana dediščinaEŠD 2567Brest - Kapelica
19. stol., zadnja četrtina 20. stol.
Kapelica stoji vzhodno od naselja, na križišču cest Ig - Matena in Ig - Brest.
registrirana dediščinaEŠD 11536Dobravica - Cerkev sv. Gregorja
druga polovica 18. stol., 1752, 1793, sredina 20. stol., 1952
Cerkev sv. Gregorja stoji v središču vasi, na manjši vzpetini.
registrirana dediščinaEŠD 1849Dobravica - Kapelica
prva četrtina 20. stol.
Kapelica stoji severno od naselja, ob cesti, ki pelje proti Igu.
registrirana dediščinaEŠD 11781Golo - Cerkev sv. Marjete
18. stol.
Cerkev stoji na pokopališču na severnem robu slemena z vasjo Golo.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 1812Gornji Ig - Cerkev sv. Lenarta
visoki srednji vek, pozni srednji vek, druga četrtina 20. stol., 1942, zadnja četrtina 20. stol., 1997-1998
Cerkev, obdana z ostanki kamnitega obzidja, stoji na manjši vzpetini na severnem robu naselja Gornji Ig.
registrirana dediščinaEŠD 2831Gornji Ig - Kapelica
zadnja četrtina 19. stol.
Kapelica stoji ob cesti na severnem robu vasi Gornji Ig.
registrirana dediščinaEŠD 11787Ig - Cerkev sv. Martina
prva četrtina 18. stol., 1720
Cerkev stoji v jedru vasi.
registrirana dediščinaEŠD 1848Ig - Iška kapelica
zadnja četrtina 19. stol.
Kapelica stoji ob cesti Iška Loka - Ig.
registrirana dediščinaEŠD 11789