Preskoči na vsebino

registrirana dediščina

Sarsko - Cerkev sv. Ruperta

Opis

Enoladijsko cerkev sestavljajo ladja ter kasneje prizidana gotski petosminsko zaključen prezbiterij in zvonik. V južni ladijski steni je ohranjeno romansko okence. Notranjost cerkve je barokizirana. Predelana je bila 1642 in 1831 (obokanje).

Cerkev sv. Ruperta na Sarskem: romansko okence in baročna oprema

Viri pregledani

Cerkev na samotnem gričku severno od Sarskega povezuje srednjeveško ladjo s poznejšo oltarno opremo.

Svetla cerkev sv. Ruperta z rdečo streho in visokim zvonikom na travniku ob gozdu v Sarskem.
Cerkev sv. Ruperta v Sarskem, 21. avgust 2022. Ajznponar, CC BY-SA 4.0. Zmanjšanje in pretvorba v WebP, brez izreza. Izvirnik fotografije · CC BY-SA 4.0

Samotna cerkev na gričku nad Sarskim

Cerkev sv. Ruperta stoji na gričku severno od Sarskega. Register njeno enoladijsko stavbo razčlenjuje na ladjo, pozneje prizidani prezbiterij in zvonik. V južni steni ladje je ohranjeno romansko okence. Notranjost je barokizirana; register navaja predelavo leta 1642 in obokanje leta 1831. [1][2]

Martin Hostnik v župnijski predstavitvi navaja prvo listinsko omembo 6. januarja 1482. Zgodnejšega nastanka ne določi z natančnim letom. Njegov pregled vizitacije iz leta 1654 opisuje nekdanjo polkrožno apsido, pravokotno ladjo z ravnim lesenim stropom in mali odprti zvonik z eno lino nad fasado. [1][2]

Ohranjeno romansko okence

Romansko okence je v zahodnem delu južne ladijske stene. Po župnijskem opisu se njegova zunanja odprtina poševno poglablja v zid in je zgoraj polkrožno zaključena. Zunaj je široka 45 centimetrov in visoka osemdeset centimetrov. Notranja odprtina je pravokotna in se proti sredini zidu zoži do majhne svetlobne odprtine, visoke petdeset in široke dvanajst centimetrov. [2]

Hostnik te mere povzema po Marijanu Zadnikarju. V istem zapisu razlikuje ohranjeno majhno okence od vzhodnega okna v južni steni, ki je bilo po njegovih podatkih povečano leta 1654. Ladja ima po opisu opečni tlak in plitvi obok. V njenem zadnjem delu je pevski kor z zidano ograjo, od koder vodi dostop v zvonik. [2]

Blaznikova poslikava slavoločne stene

Na sredini stene nad slavolokom je naslikana monštranca. Ob njej sta angela na oblakih. Župnijska predstavitev poslikavo pripisuje Francu Blazniku in letu 1897. Na levi strani slavoločne stene je procesijski križ, na desni pa stranski oltar sv. Matija. [2]

Stranski oltar ima kamnito oltarno mizo in lesen nastavek. Osrednjo, zgoraj polkrožno zaključeno nišo obdajajo stebri; nad njenim lokom sta angelski glavici s perutmi. Krilni niši sta namenjeni kipoma sv. Katarine in sv. Neže. Hostnik omenja tudi kip sv. Nikolaja v zgornjem delu. Avtorstva in točnega časa postavitve oltarja ne določa. [2]

Rupertov glavni oltar in kipi svetnikov

Prezbiterij zapolnjuje lesen baročni glavni oltar s stranskima prehodoma. Hostnik ga umešča v drugo polovico osemnajstega stoletja. Na kamniti oltarni mizi stoji nastavek, ki se ukrivlja proti prostoru. Ob široki osrednji niši so pilastri in gladki stebri, nad njo pa zgornji del z Marijo in Detetom pod baldahinom. [2]

Župnijski opis pred Rupertovo nišo navaja lesen tabernakelj. Ob njej sta sv. Lovrenc z ražnjem in sv. Štefan. Nad stranskima prehodoma stojita sv. Lucija in sv. Barbara. Zapis kip sv. Ruperta označuje kot delo osemnajstega stoletja in posebej omenja njegovo obnovo leta 2001. Celotni oltar je po Hostniku leta 1897 obnovil in prebarval Franc Blaznik. [2]

Zvonik s preddverjem in kovinsko streho

Zvonik je prislonjen k zahodni steni ladje. Njegovi slopi oblikujejo preddverje glavnega vhoda. Stene so gladke, brez vodoravnih vencev med nadstropji. Na vsaki strani prostora za zvon je visoka, polkrožno zaključena odprtina. Hostnik za stolp navaja kvadratno osnovo 3,70 krat 3,70 metra in višino približno dvajset metrov. [2]

Leta 1958 so lesene skodle na stolpu nadomestili s pločevinasto streho. Glavni vhod v cerkev je pod zvonikom; po župnijskem opisu se iz ladje najprej povzpnemo na kor, nato po lesenih stopnicah v stolp. Nad ladjo in prezbiterijem je skupno sleme, tristrani zaključek prezbiterija pa zapis razlikuje po pločevinasti kritini. [2]

Zvon iz leta 1923, prenesen leta 1958

Župnijska predstavitev pripoveduje, da sta bila prvotna bronasta zvonova med prvo svetovno vojno odvzeta. Sedanjega jeklenega so dobili od podružnične cerkve sv. Jurija in ga v sarski zvonik obesili 8. oktobra 1958. Zvon nosi letnico izdelave 1923 in kratico K. I. D., Kranjska industrijska družba. [2]

Hostnik za ta zvon navaja premer devetdeset centimetrov in višino šestinsedemdeset centimetrov. Drugih napisov, podob ali okrasa na njem ne opisuje. Med poimensko navedenimi skrbniki cerkve njegov zgodovinski pregled omenja mežnarja Marka Zupančiča v letih 1627–1652 ter Matijo Železnikarja, ki je službo opravljal od leta 1652 do smrti leta 1692. [2]

Pogosta vprašanja

Kje stoji cerkev sv. Ruperta?
Na gričku severno od Sarskega. [1]
Kje je ohranjeno romansko okence?
V južni steni cerkvene ladje. [1]
Kdaj je bila ladja obokana?
Register navaja leto 1831. [1]
Kdo je naslikal monštranco z angeloma nad slavolokom?
Po župnijskem zapisu Franc Blaznik leta 1897. [2]
Komu je posvečen stranski oltar?
Sv. Matiju. [2]
Kdaj je bil sedanji zvon prenesen na Sarsko?
8. oktobra 1958 iz podružnične cerkve sv. Jurija; izdelan je bil leta 1923. [2]

Lega

Cerkev stoji na gričku severno od naselja.

Varstvene usmeritve

stavbe (strokovne zasnove 2008)

Za konkretni varstveni režim in za kulturnovarstvene pogoje je pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Ta stran jih ne nadomešča.

Sarsko - Cerkev sv. Ruperta
Foto: Fototeka INDOK: 2025, Dušan Miklavčič. Slika je prikazana z uradnega strežnika registra.

Še v občini Ig

Druge enote nepremične kulturne dediščine v isti občini, najprej enote iste vrste.

  • Brest - Cerkev sv. Andreja

    prva četrtina 17. stol., prva četrtina 18. stol.

    Cerkev sv. Andreja stoji na vzhodnem robu vasi, ob cesti proti Igu.

    registrirana dediščinaEŠD 2567
  • Brest - Kapelica

    19. stol., zadnja četrtina 20. stol.

    Kapelica stoji vzhodno od naselja, na križišču cest Ig - Matena in Ig - Brest.

    registrirana dediščinaEŠD 11536
  • Dobravica - Cerkev sv. Gregorja

    druga polovica 18. stol., 1752, 1793, sredina 20. stol., 1952

    Cerkev sv. Gregorja stoji v središču vasi, na manjši vzpetini.

    registrirana dediščinaEŠD 1849
  • Dobravica - Kapelica

    prva četrtina 20. stol.

    Kapelica stoji severno od naselja, ob cesti, ki pelje proti Igu.

    registrirana dediščinaEŠD 11781
  • Golo - Cerkev sv. Marjete

    18. stol.

    Cerkev stoji na pokopališču na severnem robu slemena z vasjo Golo.

    spomenik lokalnega pomenaEŠD 1812
  • Gornji Ig - Cerkev sv. Lenarta

    visoki srednji vek, pozni srednji vek, druga četrtina 20. stol., 1942, zadnja četrtina 20. stol., 1997-1998

    Cerkev, obdana z ostanki kamnitega obzidja, stoji na manjši vzpetini na severnem robu naselja Gornji Ig.

    registrirana dediščinaEŠD 2831
  • Gornji Ig - Kapelica

    zadnja četrtina 19. stol.

    Kapelica stoji ob cesti na severnem robu vasi Gornji Ig.

    registrirana dediščinaEŠD 11787
  • Ig - Cerkev sv. Martina

    prva četrtina 18. stol., 1720

    Cerkev stoji v jedru vasi.

    registrirana dediščinaEŠD 1848
  • Ig - Iška kapelica

    zadnja četrtina 19. stol.

    Kapelica stoji ob cesti Iška Loka - Ig.

    registrirana dediščinaEŠD 11789

Vsa dediščina v občini Ig