registrirana dediščina
Sveti Vid nad Cerknico - Cerkev sv. Vida
Opis
Nekdaj božjepotna cerkev, prvič omenjena v 2. polovici 17. stol., sestavljajo mogočen zvonik na zahodu, ladja pravokotnega tlorisa s prisekanima vogaloma na zahodu in prezbiterij s triosminskim zaključkom. Med leti 1717-19 temeljito barokizirana, današnjo podobo je dobila ob predelavi leta 1903.
Cerkev sv. Vida nad Cerknico
Viri pregledani
Župnijska cerkev sv. Vida stoji sredi vasi Sveti Vid v občini Cerknica.

Stavba in starejši zvonik
Register nepremične kulturne dediščine jo opisuje kot nekdanjo božjepotno cerkev. Na zahodni strani stoji mogočen zvonik. Ladja ima pravokoten tloris s prisekanima zahodnima vogaloma, prostor ob glavnem oltarju oziroma prezbiterij pa triosminski zaključek. Registrski opis prvo omembo postavlja v drugo polovico sedemnajstega stoletja. [1]
Register navaja temeljito barokizacijo v letih 1717–1719 in predelavo leta 1903, s katero je cerkev dobila današnjo podobo. Tako ločuje zgodnejšo omembo, baročni poseg in poznejšo spremembo stavbe. [1]
Gradnja iz prispevkov sosednjih faranov
Avgustovska župnijska oznanila iz leta 2024 objavljajo odlomek kronike, ki jo je vidovski župnik Janez Jereb napisal med letoma 1902 in 1906. V njej je povzel latinske zgodovinske opazke prvega vikarja Mathiasa Kaiphasa. Jereb cerkev označuje za obljubljeno in začetek zidave povezuje s postavitvijo temelja leta 1717. [3]
Po objavljenem kroniškem odlomku so cerkev zidali z miloščino sosednjih faranov. Pri gradnji so pomagale tudi podružnice v Otavah ter cerkvi sv. Jurija in sv. Jakoba. Prispevali sta še cerkev Matere Božje v Velikih Blokah in cerkev sv. Nikolaja na Ulaki. Kronika tako poimensko ohranja pomoč več cerkvenih skupnosti pri nastajanju vidovske cerkve. [3]
Od leta 1717 do 1753 so pri sv. Vidu božjo službo opravljali duhovniki iz Blok. Leta 1753 je cerkev dobila samostojno duhovnijo, njeni duhovniki pa so bili še vikarji bloškega župnika. Mathias Kaiphas je kot prvi vikar deloval v letih 1753–1762. [3]
Žilce v zgodovinskih popisih
Janez Höfler v Historični topografiji Kranjske uporablja patrocinij sv. Vida in Modesta. Cerkev iz let 1717–1719 povezuje s poznejšo novo stavbo iz leta 1903, pri kateri navaja Franca Kirchschlagerja in ohranitev zvonika. Njegovo poimenovanje novogradnje je treba ločiti od registrskega opisa predelave, vendar oba vira sedanjo podobo povezujeta z letom 1903. [2]
Höfler navaja inventar in urbar ribniškega župnišča iz leta 1731, v katerem nastopa cerkev sv. Vida v Žilcah med ribniškimi podružnicami. Vizitacijski zapis iz leta 1741 jo uvršča med podružnice Blok. [2]
Po Höflerju je bil vikariat ustanovljen 9. septembra 1753 in potrjen 9. oktobra 1755. Župnija je nastala leta 1864; isti letnik nastanka župnije navaja objavljeni Jerebov kroniški odlomek. [2]
Žegnanje in semenj leta 1907
Janja Kozarka je leta 2013 na Starih slikah objavila prepis poročila iz časopisa Domoljub z dne 27. junija 1907. V njem je opisano cerkveno žegnanje pri sv. Vidu, ki je potekalo lepo, medtem ko je bil semenj skromen. Poročevalec majhen obisk povezuje s slabimi potmi do kraja: dostop je označil za zahteven celo za pešce, vožnjo pa za nevarno. Ob tem je omenil obljubljeno novo cesto in tedanjo govorico, da naj bi jo začeli graditi prihodnje leto. [7]
Opravljena dela in napoved za leto 2024
Januarska oznanila iz leta 2024 za sv. Vid poročajo o novem zaslonu za projekcijo besedil pesmi. Poleti prejšnjega leta so v župnišču namestili peč na podpih, ki je po poročilu učinkoviteje ogrevala tako župnišče kot cerkev. [4]
Za leto 2024 je bil napovedan trojen poseg: menjava polken na zvoniku župnijske cerkve, namestitev snegobranov in začetek obnove stranskega oltarja. Gre za tedanjo napoved, ne za potrdilo, da so bila vsa navedena dela pozneje izvedena. [4]
Kipi stranskega oltarja in freska v apsidi
Po januarskem poročilu iz leta 2025 je v župnijski cerkvi takrat potekala obnova kipov iz levega stranskega oltarja. Zamenjava polken zvonika je v tem zapisu še vedno navedena kot potrebna, zato je ne moremo uvrstiti med potrjeno končana dela. Poročilo posebej opozarja tudi na potrebo po sušenju vlage v severnem delu cerkve. [6]
Glavno oltarno sliko so nameravali pustiti nespremenjeno. Ob tem je župnik izpostavil fresko v apsidi s poškodovanim Kristusovim obrazom in zapisal, da bi jo bilo dobro popraviti. Ta zapis dokumentira konkretno stanje opreme v začetku leta 2025, ne potrjuje pa poznejšega zaključka restavratorskih del. [6]
Zunanjščina na fotografiji leta 2018
Doremova fotografija z dne 14. julija 2018 prikazuje cerkev iz smeri prezbiterija. Nad večkotnim zaključkom se dviga zvonik s polkrožno zaključenimi odprtinami in uro tik pod streho. Njegova izrazita rdeča streha se zožuje v visoko konico, vrh pa zaključujeta kovinska krogla in križ. Prezbiterij ima svetlo streho, njegov nižji bočni prizidek pa lastno enokapnico. Spodnji del stavbe deloma zakriva rastje; posnetek ne omogoča pregleda notranje opreme. [5]
Pogosta vprašanja
- Kje stoji cerkev sv. Vida?
- Sredi vasi Sveti Vid v občini Cerknica. [1]
- Kdaj je cerkev dobila današnjo podobo?
- Register jo povezuje s predelavo leta 1903. [1]
- Kdo je po Höflerju povezan s stavbo iz leta 1903?
- Franc Kirchschlager; pri posegu je bil ohranjen zvonik. [2]
- Kdaj je nastala župnija Sveti Vid nad Cerknico?
- Leta 1864. [2]
- Kdo je prvi služboval kot vikar?
- Kroniški odlomek navaja Mathiasa Kaiphasa v letih 1753–1762. [3]
- Katera dela so januarja 2024 napovedali za cerkev?
- Menjavo polken zvonika, namestitev snegobranov in začetek obnove stranskega oltarja. [4]
Viri predstavitve
- RNPD — Sveti Vid nad Cerknico, cerkev sv. Vida, EŠD 2405
- Janez Höfler — Historična topografija Kranjske, tiskana 154, fizična 156
- Oznanila župnij Bloke, Sv. Trojica in Sv. Vid, avgust 2024 — Iz vidovske kronike, tiskana 4
- Oznanila župnij Bloke, Sv. Trojica in Sv. Vid, januar 2024 — gospodarska dela in napovedi, tiskana 3
- Doremo — Saint Vitus’s Church in Sveti Vid, 14. julij 2018
- Oznanila župnij Bloke, Sv. Trojica in Sv. Vid, januar 2025 — stanje obnove, tiskana 3
- Janja Kozarka — 1907 Sveti Vid – Pozdrav od Sv. Vida!, 23. maj 2013, prepis Domoljuba z 27. junija 1907
Lega
Cerkev stoji sredi vasi Sveti Vid.
Varstvene usmeritve
stavbe (strokovne zasnove 2008)
Za konkretni varstveni režim in za kulturnovarstvene pogoje je pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Ta stran jih ne nadomešča.

Še v občini Cerknica
Druge enote nepremične kulturne dediščine v isti občini, najprej enote iste vrste.
Begunje pri Cerknici - Cerkev sv. Jerneja
prva četrtina 20. stol., 1906
Cerkev stoji na pokopališču južno od jedra vasi.
registrirana dediščinaEŠD 1613Begunje pri Cerknici - Kapela sv. Ožbolta
prva četrtina 15. stol.
Kapela stoji na vzhodnem robu jedra vasi.
registrirana dediščinaEŠD 1619Bezuljak - Cerkev Marijinega vnebovzetja
zadnja četrtina 16. stol., 1581, prva polovica 18. stol.
Cerkev, obdana s pokopališčem, stoji na vzhodnem robu vasi, ob njej raste lipa.
registrirana dediščinaEŠD 1614Bločice - Cerkev sv. Primoža in Felicijana
zadnja četrtina 14. stol., 1397, tretja četrtina 15. stol., 17. stol.
Cerkev sredi pokopališča stoji na strmem pobočju roba vasi Bločice.
registrirana dediščinaEŠD 27Bloška Polica - Cerkev sv. Vincencija
16. stol., 17. stol., 1692
Cerkev, obdana s pokopališčem, stoji na južnem robu Bloške Police.
registrirana dediščinaEŠD 2321Brezje - Cerkev sv. Jurija
druga polovica 17. stol.
Cerkev stoji v zahodnem delu vasi.
registrirana dediščinaEŠD 1707Cajnarje - Cerkev sv. Jurija
zadnja četrtina 16. stol., 18. stol.
Cerkev stoji na vrhu vzpetine severno nad naseljema Cajnarje in Reparje, vzhodno od naselja Gora.
registrirana dediščinaEŠD 2408Cerknica - Cerkev Marijinega rojstva
14. stol., tretja četrtina 15. stol., 1472, prelom 15. stol. in 16. stol., 1480-1520, 17. stol., 18. stol., druga četrtina 19. stol., 1825
Cerkev stoji na vrhu griča sredi Cerknice, v okviru protiturškega tabora.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 66Cerknica - Cerkev sv. Janeza Krstnika
zadnja četrtina 16. stol., 1581, druga četrtina 17. stol., 1642
Cerkev s pokopališčem stoji južno od Cerknice.
registrirana dediščinaEŠD 1703