Preskoči na vsebino

registrirana dediščina

Sveti Vid nad Cerknico - Cerkev sv. Vida

Opis

Nekdaj božjepotna cerkev, prvič omenjena v 2. polovici 17. stol., sestavljajo mogočen zvonik na zahodu, ladja pravokotnega tlorisa s prisekanima vogaloma na zahodu in prezbiterij s triosminskim zaključkom. Med leti 1717-19 temeljito barokizirana, današnjo podobo je dobila ob predelavi leta 1903.

Cerkev sv. Vida nad Cerknico

Viri pregledani

Župnijska cerkev sv. Vida stoji sredi vasi Sveti Vid v občini Cerknica.

Cerkev sv. Vida nad Cerknico s svetlim prezbiterijem in zvonikom z rdečo koničasto streho
Cerkev sv. Vida nad Cerknico, pogled s strani prezbiterija, 14. julij 2018. Doremo, CC BY-SA 4.0. Zmanjšanje in pretvorba v WebP, brez izreza. Izvirnik fotografije · CC BY-SA 4.0

Stavba in starejši zvonik

Register nepremične kulturne dediščine jo opisuje kot nekdanjo božjepotno cerkev. Na zahodni strani stoji mogočen zvonik. Ladja ima pravokoten tloris s prisekanima zahodnima vogaloma, prostor ob glavnem oltarju oziroma prezbiterij pa triosminski zaključek. Registrski opis prvo omembo postavlja v drugo polovico sedemnajstega stoletja. [1]

Register navaja temeljito barokizacijo v letih 1717–1719 in predelavo leta 1903, s katero je cerkev dobila današnjo podobo. Tako ločuje zgodnejšo omembo, baročni poseg in poznejšo spremembo stavbe. [1]

Gradnja iz prispevkov sosednjih faranov

Avgustovska župnijska oznanila iz leta 2024 objavljajo odlomek kronike, ki jo je vidovski župnik Janez Jereb napisal med letoma 1902 in 1906. V njej je povzel latinske zgodovinske opazke prvega vikarja Mathiasa Kaiphasa. Jereb cerkev označuje za obljubljeno in začetek zidave povezuje s postavitvijo temelja leta 1717. [3]

Po objavljenem kroniškem odlomku so cerkev zidali z miloščino sosednjih faranov. Pri gradnji so pomagale tudi podružnice v Otavah ter cerkvi sv. Jurija in sv. Jakoba. Prispevali sta še cerkev Matere Božje v Velikih Blokah in cerkev sv. Nikolaja na Ulaki. Kronika tako poimensko ohranja pomoč več cerkvenih skupnosti pri nastajanju vidovske cerkve. [3]

Od leta 1717 do 1753 so pri sv. Vidu božjo službo opravljali duhovniki iz Blok. Leta 1753 je cerkev dobila samostojno duhovnijo, njeni duhovniki pa so bili še vikarji bloškega župnika. Mathias Kaiphas je kot prvi vikar deloval v letih 1753–1762. [3]

Žilce v zgodovinskih popisih

Janez Höfler v Historični topografiji Kranjske uporablja patrocinij sv. Vida in Modesta. Cerkev iz let 1717–1719 povezuje s poznejšo novo stavbo iz leta 1903, pri kateri navaja Franca Kirchschlagerja in ohranitev zvonika. Njegovo poimenovanje novogradnje je treba ločiti od registrskega opisa predelave, vendar oba vira sedanjo podobo povezujeta z letom 1903. [2]

Höfler navaja inventar in urbar ribniškega župnišča iz leta 1731, v katerem nastopa cerkev sv. Vida v Žilcah med ribniškimi podružnicami. Vizitacijski zapis iz leta 1741 jo uvršča med podružnice Blok. [2]

Po Höflerju je bil vikariat ustanovljen 9. septembra 1753 in potrjen 9. oktobra 1755. Župnija je nastala leta 1864; isti letnik nastanka župnije navaja objavljeni Jerebov kroniški odlomek. [2]

Žegnanje in semenj leta 1907

Janja Kozarka je leta 2013 na Starih slikah objavila prepis poročila iz časopisa Domoljub z dne 27. junija 1907. V njem je opisano cerkveno žegnanje pri sv. Vidu, ki je potekalo lepo, medtem ko je bil semenj skromen. Poročevalec majhen obisk povezuje s slabimi potmi do kraja: dostop je označil za zahteven celo za pešce, vožnjo pa za nevarno. Ob tem je omenil obljubljeno novo cesto in tedanjo govorico, da naj bi jo začeli graditi prihodnje leto. [7]

Opravljena dela in napoved za leto 2024

Januarska oznanila iz leta 2024 za sv. Vid poročajo o novem zaslonu za projekcijo besedil pesmi. Poleti prejšnjega leta so v župnišču namestili peč na podpih, ki je po poročilu učinkoviteje ogrevala tako župnišče kot cerkev. [4]

Za leto 2024 je bil napovedan trojen poseg: menjava polken na zvoniku župnijske cerkve, namestitev snegobranov in začetek obnove stranskega oltarja. Gre za tedanjo napoved, ne za potrdilo, da so bila vsa navedena dela pozneje izvedena. [4]

Kipi stranskega oltarja in freska v apsidi

Po januarskem poročilu iz leta 2025 je v župnijski cerkvi takrat potekala obnova kipov iz levega stranskega oltarja. Zamenjava polken zvonika je v tem zapisu še vedno navedena kot potrebna, zato je ne moremo uvrstiti med potrjeno končana dela. Poročilo posebej opozarja tudi na potrebo po sušenju vlage v severnem delu cerkve. [6]

Glavno oltarno sliko so nameravali pustiti nespremenjeno. Ob tem je župnik izpostavil fresko v apsidi s poškodovanim Kristusovim obrazom in zapisal, da bi jo bilo dobro popraviti. Ta zapis dokumentira konkretno stanje opreme v začetku leta 2025, ne potrjuje pa poznejšega zaključka restavratorskih del. [6]

Zunanjščina na fotografiji leta 2018

Doremova fotografija z dne 14. julija 2018 prikazuje cerkev iz smeri prezbiterija. Nad večkotnim zaključkom se dviga zvonik s polkrožno zaključenimi odprtinami in uro tik pod streho. Njegova izrazita rdeča streha se zožuje v visoko konico, vrh pa zaključujeta kovinska krogla in križ. Prezbiterij ima svetlo streho, njegov nižji bočni prizidek pa lastno enokapnico. Spodnji del stavbe deloma zakriva rastje; posnetek ne omogoča pregleda notranje opreme. [5]

Pogosta vprašanja

Kje stoji cerkev sv. Vida?
Sredi vasi Sveti Vid v občini Cerknica. [1]
Kdaj je cerkev dobila današnjo podobo?
Register jo povezuje s predelavo leta 1903. [1]
Kdo je po Höflerju povezan s stavbo iz leta 1903?
Franc Kirchschlager; pri posegu je bil ohranjen zvonik. [2]
Kdaj je nastala župnija Sveti Vid nad Cerknico?
Leta 1864. [2]
Kdo je prvi služboval kot vikar?
Kroniški odlomek navaja Mathiasa Kaiphasa v letih 1753–1762. [3]
Katera dela so januarja 2024 napovedali za cerkev?
Menjavo polken zvonika, namestitev snegobranov in začetek obnove stranskega oltarja. [4]

Lega

Cerkev stoji sredi vasi Sveti Vid.

Varstvene usmeritve

stavbe (strokovne zasnove 2008)

Za konkretni varstveni režim in za kulturnovarstvene pogoje je pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Ta stran jih ne nadomešča.

Sveti Vid nad Cerknico - Cerkev sv. Vida
Foto: Fototeka OE Ljubljana: 2024, Hana Brus. Slika je prikazana z uradnega strežnika registra.

Še v občini Cerknica

Druge enote nepremične kulturne dediščine v isti občini, najprej enote iste vrste.

  • Begunje pri Cerknici - Cerkev sv. Jerneja

    prva četrtina 20. stol., 1906

    Cerkev stoji na pokopališču južno od jedra vasi.

    registrirana dediščinaEŠD 1613
  • Begunje pri Cerknici - Kapela sv. Ožbolta

    prva četrtina 15. stol.

    Kapela stoji na vzhodnem robu jedra vasi.

    registrirana dediščinaEŠD 1619
  • Bezuljak - Cerkev Marijinega vnebovzetja

    zadnja četrtina 16. stol., 1581, prva polovica 18. stol.

    Cerkev, obdana s pokopališčem, stoji na vzhodnem robu vasi, ob njej raste lipa.

    registrirana dediščinaEŠD 1614
  • Bločice - Cerkev sv. Primoža in Felicijana

    zadnja četrtina 14. stol., 1397, tretja četrtina 15. stol., 17. stol.

    Cerkev sredi pokopališča stoji na strmem pobočju roba vasi Bločice.

    registrirana dediščinaEŠD 27
  • Bloška Polica - Cerkev sv. Vincencija

    16. stol., 17. stol., 1692

    Cerkev, obdana s pokopališčem, stoji na južnem robu Bloške Police.

    registrirana dediščinaEŠD 2321
  • Brezje - Cerkev sv. Jurija

    druga polovica 17. stol.

    Cerkev stoji v zahodnem delu vasi.

    registrirana dediščinaEŠD 1707
  • Cajnarje - Cerkev sv. Jurija

    zadnja četrtina 16. stol., 18. stol.

    Cerkev stoji na vrhu vzpetine severno nad naseljema Cajnarje in Reparje, vzhodno od naselja Gora.

    registrirana dediščinaEŠD 2408
  • Cerknica - Cerkev Marijinega rojstva

    14. stol., tretja četrtina 15. stol., 1472, prelom 15. stol. in 16. stol., 1480-1520, 17. stol., 18. stol., druga četrtina 19. stol., 1825

    Cerkev stoji na vrhu griča sredi Cerknice, v okviru protiturškega tabora.

    spomenik lokalnega pomenaEŠD 66
  • Cerknica - Cerkev sv. Janeza Krstnika

    zadnja četrtina 16. stol., 1581, druga četrtina 17. stol., 1642

    Cerkev s pokopališčem stoji južno od Cerknice.

    registrirana dediščinaEŠD 1703

Vsa dediščina v občini Cerknica