Tomišelj - Cerkev Device Marije rožnega venca

Cerkev nad Tomišljem in pogled na dva zvonika

Cerkev Device Marije rožnega venca stoji na gozdnatem pobočju nad Tomišljem. Register jo označuje kot vedutni poudarek in dominanto prostora. Baročno centralno stavbo sestavljajo pravokotni prezbiterij, stranski kapeli in dva zvonika. Oltarna oprema je po registrskem opisu iz osemnajstega stoletja. [1][2]

Župnijska predstavitev opozarja na pogled s ceste med Igom in Podpečjo ter na stopnice, po katerih se obiskovalec vzpenja proti pročelju. Njegovo zasnovo opisuje kot baročno razgibano, vendar brez nekdanjega poslikanega baročnega okrasja. Sedanjo cerkev primerja z Marijino cerkvijo v ljubljanskih Križankah, z razliko v zunanjščini z dvema zvonikoma. [1][2]

Predhodno svetišče in različne datacije

Register navaja manjšo kapelo, omenjeno leta 1519, in nastanek baročne cerkve na njenem mestu v začetku sedemnajstega stoletja. V datacijskem polju je posebej navedeno tudi leto 1722. Župnijska predstavitev leto 1519 povezuje z domnevno najstarejšo votivno sliko v nekdanji cerkvi, znano iz poročila o starem urbarju. Tega izročila ne predstavlja kot neposredno ohranjeno datacijo sedanjih zidov. [1][2][3]

Janez Höfler v historični topografiji sedanjo baročno romarsko cerkev datira v leta 1720–1724, zvonik pa v leto 1667. Župnijski spletni opis govori o gradnji po letu 1720 in kot domnevo navaja možnost, da je desni zvonik ostal od prejšnje cerkve. Različne navedbe so pripisane posameznim virom. [1][2][3]

Dobrotniki nove romarske cerkve

Župnijska predstavitev med podporniki gradnje imenuje Franca Sigmunda Engelshausa, lastnika iškega Turna. Poleg domačinov so pomagali številni romarji. Posebej izpostavlja ižanskega župnika Mihaela Omerso, ki je na Igu služboval od leta 1715 do 1742, ko je Tomišelj še sodil v tamkajšnjo župnijo. [2][3]

Njegovo dobrodelnost povezuje s pripovedjo Janeza Volčiča o zaobljubi po padcu s konja na poti z Jezera. Pripoved je podana kot nabožno izročilo, ne preverjen opis nesreče. Höfler navaja konkreten datum ustanovitve beneficija ižanskega župnika Mihaela Omerze, 31. avgust 1741; priimka sta ohranjena po zapisu posameznega vira. [2][3]

Rožnovenska Marija in stranska oltarja

V nedatirani župnijski predstavitvi so opisani trije oltarji. Glavni vsebuje kip Rožnovenske Marije z Jezusom v naročju. Stranska oltarja sta posvečena sv. Antonu in trpečemu Kristusu. Avtor jih povezuje z baročno romarsko tradicijo in premišljevanjem Kristusovega trpljenja. [2][4]

Isti zapis opozarja, da so notranjost večkrat predelovali in da je nanjo vplivala vlaga. V okolici omenja izvire izpod kraške Rakitniške planote in Krima. Za posamezne predelave ne podaja letnic ali izvajalcev, zato oltarnega opisa ni mogoče spremeniti v natančno kronologijo obnov. [2][4]

Župnik Frančišek Jerant v intervjuju za Mostiščar septembra 2024 izrecno navaja fresko bitke pri Lepantu v kupoli cerkve. Ta podatek dopolnjuje oltarni opis z določenim motivom poslikave; intervju ne navaja njenega slikarja ali datuma izdelave. [2][4]

Zgodovinska romanja po Ljubljanskem barju

Župnijski zapis uporablja poleg današnjega imena tudi starejše poimenovanje Marija Tolažnica. Povzema poročilo, da so na rožnovensko nedeljo oktobra prihajali verniki iz ižanske, šmarske, škocjanske in trnovske župnije. Trnovčani in Šentjakobčani so se do Lip pripeljali s čolni. [2][3]

S seboj so pripeljali pevski zbor, nato pa v dolgi procesiji odšli proti cerkvi. Gre za opis zgodovinske romarske navade, ne za sedanji prevoz ali objavljen program. Höfler Tomišeljsko cerkev posebej označuje kot romarsko. [2][3]

Jubilejna priprava leta 2024

Marjanca Scheicher je v septembrskem Mostiščarju leta 2024 objavila intervju s Frančiškom Jerantom ob pripravah na tristoletnico posvetitve cerkve in stodvajsetletnico župnije. Napovedal je tridnevno duhovno obnovo in dokumentarni film o župnijski zgodovini. Premierno predvajanje je bilo načrtovano za petek, 4. oktobra, na župnijskem vrtu po večerni maši. [3][4]

Slavnostna maša z nadškofom Stanislavom Zoretom je bila v intervjuju napovedana za 6. oktober 2024 ob 9.30. Intervju je dokaz priprave programa, ne njegove izvedbe. Župnik je omenil tudi svojo knjigo Prvih 100 let iz kronike Župnije Rožnovenske Matere Božje v Tomišlju. Höfler za ustanovitev župnije navaja leto 1905, kar ostaja ločeno od jubilejnega podatka. [3][4]

Zunanjščina na fotografiji iz leta 2021

Ajznponarjev posnetek iz avgusta 2021 kaže svetlo pročelje z okroglima urama na obeh zvonikih in visokima, večkrat zaobljenima temnima strešnima zaključkoma. Za pročeljem se dviga široka temna kupola, vrh katere je manjša svetla nadgradnja z okni. Na bočni rdeči strešini je vidna vrsta sončnih panelov, spodnje dele stavbe pa delno zakriva drevje. Fotografija dokumentira takratno zunanjščino. [5]

Pogosta vprašanja

Kje stoji cerkev v Tomišlju?

Na gozdnatem pobočju nad vasjo. [1]

Koliko zvonikov ima?

Dva; register navaja centralno baročno cerkev s stranskima kapelama. [1]

Komu sta posvečena stranska oltarja?

Po župnijski predstavitvi sv. Antonu in trpečemu Kristusu. [2]

Kateri motiv je v kupoli?

Župnik Jerant je v intervjuju leta 2024 navedel fresko bitke pri Lepantu. [4]

Kako Höfler datira sedanjo cerkev?

V leta 1720–1724, zvonik pa v leto 1667. [3]

Kako so zgodovinsko prihajali romarji iz Ljubljane?

Po povzetem župnijskem poročilu so se Trnovčani in Šentjakobčani do Lip pripeljali s čolni, nato nadaljevali v procesiji. [2]