registrirana dediščina
Unec - Cerkev sv. Martina
Opis
Enoladijska cerkev je prvič omenjena 1526. Zahodni zvonik iz 17. stol., južna in severna kapela prizidani ladji v 18. stol. Cerkev je obdana z obzidjem.
Cerkev sv. Martina na Uncu
Viri pregledani
Župnijska cerkev sv. Martina stoji sredi Unca, obdana z obzidjem in s stranskima kapelama ob ladji.

Ladja, zahodni zvonik in dve kapeli
Register nepremične kulturne dediščine opisuje enoladijsko cerkev sredi vasi. Zahodni zvonik datira v sedemnajsto stoletje, severno in južno kapelo pa v osemnajsto stoletje, ko sta bili prizidani ladji. Okoli stavbe poteka obzidje. V registru navedeno leto 1526 pomeni prvo omembo cerkve, zato ga ni mogoče uporabiti kot zanesljivo letnico njene gradnje. [1]
Požgana cerkev in portal z letnico 1615
Janez Höfler pri sv. Martinu navaja, da je bila cerkev ob popisu leta 1526 razdejana in požgana po Turkih. Letnico 1615 na portalu povezuje z morebitno prezidavo; vprašaj v njegovem zapisu ohranja negotovost takšne razlage. Lokalijo postavlja v leto 1784, ustanovitev župnije pa v leto 1876. V njegovem pregledu so za to cerkev navedeni tudi cerkveni popisi iz let 1581, 1684, 1689, 1757 in 1783. [2]
Križev pot, Kregarjeve slike in preneseni križ
Ivanka Gantar v podpisanem zapisu iz leta 2020 ohranjeni kropilnik datira v leto 1719. Križev pot iz leta 1856 pripisuje enemu od članov slikarske družine Wissiak, ne da bi določila posameznega avtorja. Slike iz dvajsetega stoletja pripisuje Stanetu Kregarju. Za križ na severni zunanji steni posebej navaja izvor iz cerkve sv. Kancijana v Rakovem Škocjanu. [3]
Avtorica pred sedanjo stavbo opisuje nekoliko večjo gotsko cerkev iz štirinajstega stoletja in na zunanjščini omenja vidne arhitekturne elemente stare cerkve. Njena navedba lesene predhodnice okoli leta 1100 in zidane okoli leta 1200 je zapisana kot domneva. Glavni oltar v njenem opisu prikazuje zavetnika, ki z mečem reže plašč in njegovo polovico namenja beraču ob sebi. [3]
Obletna podobica iz leta 1965
Gantarjeva obravnava podobico iz svoje zbirke z obletnim napisom, ki povezuje Unec in leti 1615 ter 1965 s tristo petdeseto obletnico. Na njej je Marija iz Fatime, ne cerkveni zavetnik Martin. Avtor tiskovine ni znan; zapis navaja skeniranje 9. marca 2020. Pisateljica opozarja, da podatkov o slovesnosti ni našla, zato podoba sama ne potrjuje njenega programa ali poteka. [3]
Notranje mere in prenovljeni leseni oltarji
Župnijski opis iz avgusta 2015 cerkev predstavlja kot stavbo mešanih romanskih, gotskih in baročnih slogov v obliki grškega križa. Navaja notranjo dolžino 17,6 metra, višino 6,3 metra in širino 6,15 metra. Kapelo Matere božje postavlja levo, Antonovo desno. Tri lesene baročne oltarje povezuje s časom župnika Jerneja Babnika med letoma 1870 in 1875. V letih 1988 in 1989 jih je prenovil kipar in restavrator Hinko Podkrižnik. [4]
Martin na konju in Marija Pomočnica
Na glavnem oltarju je Martin prikazan kot vojak na konju ob revežu. Zgoraj stoji Kancijanov kip iz Škocjana, ob straneh pa Elija, Florijan, Gregor in Rok. Marijin oltar je leta 1905 po naročilu župnika Regena izdelal Jakob Dežela iz Idrije. Osrednja Marija Pomočnica ima krono, žezlo in otroka v naročju. Desni oltar ima v sredini Antona opata in nad njim Sebastijana; ob njem stojijo Anton Padovanski, Janez Nepomuk, Frančišek Ksaverij in Valentin. [4]
Za Marijino kapelo opis podaja dolžino 4,2 metra, višino 6,15 metra in širino 3,1 metra. Antonova kapela meri 5,7 metra v dolžino, 5,3 v višino in 2,95 v širino. Ob tabernaklju glavnega oltarja klečita dva angela, nad njim je lesen križ. Krstni kamen datira v leto 1657. [4]
Zvonik in cerkveni vhod na fotografiji iz leta 2023
Fotografija z dne 26. novembra 2023 kaže kvadratni zvonik z odprtim polkrožnim prehodom v spodnjem delu. Zgornje zvonične odprtine so razdeljene z vitkim vmesnim členom v par polkrožnih lokov. Nad njimi sta na dveh vidnih straneh številčnici ure, pod streho pa trikotno zaključeni poudarki. Temna kovinska streha prehaja skozi več stopenj v visok koničast zaključek. Ob zvoniku je nižji stranski stavbni del, za njim daljši volumen z rdečo dvokapno streho. Dostop skozi kamnito obzidje zapirajo kovinska vrata med dvema kamnitima stebroma. Na zidu ob vhodu je pokrito razpelo. [5]
Pogosta vprašanja
- Kje stoji cerkev sv. Martina?
- Sredi vasi Unec. [1]
- Kaj pomeni registrska letnica 1526?
- Prvo omembo cerkve, ne dokazane letnice gradnje. [1]
- Katera letnica je na portalu?
- Höfler navaja leto 1615. [2]
- Komu zapis pripisuje slike iz dvajsetega stoletja?
- Ivanka Gantar jih pripisuje Stanetu Kregarju. [3]
- Kdaj je Hinko Podkrižnik prenovil oltarje?
- Župnijski opis navaja leti 1988 in 1989. [4]
- Kaj je prikazano na obletni podobici iz leta 1965?
- Marija iz Fatime. [3]
Viri predstavitve
- RNPD — Unec, cerkev sv. Martina, EŠD 2621
- Janez Höfler — Historična topografija Kranjske, tiskana 148, fizična 150, odstavek 16
- Ivanka Gantar — 1965 Unec – Obletnica, 14. junij 2020
- Župnija Unec — O zgodovini unške cerkve, Oznanila IX/2, 23. avgust 2015, odgovarja Gregor Gorenc; indeksirani prepis
- Ajznponar — Unec, St. Martin’s parish church 01, 26. november 2023
Lega
Cerkev stoji sredi vasi.
Varstvene usmeritve
stavbe (strokovne zasnove 2008)
Za konkretni varstveni režim in za kulturnovarstvene pogoje je pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Ta stran jih ne nadomešča.
Še v občini Cerknica
Druge enote nepremične kulturne dediščine v isti občini, najprej enote iste vrste.
Begunje pri Cerknici - Cerkev sv. Jerneja
prva četrtina 20. stol., 1906
Cerkev stoji na pokopališču južno od jedra vasi.
registrirana dediščinaEŠD 1613Begunje pri Cerknici - Kapela sv. Ožbolta
prva četrtina 15. stol.
Kapela stoji na vzhodnem robu jedra vasi.
registrirana dediščinaEŠD 1619Bezuljak - Cerkev Marijinega vnebovzetja
zadnja četrtina 16. stol., 1581, prva polovica 18. stol.
Cerkev, obdana s pokopališčem, stoji na vzhodnem robu vasi, ob njej raste lipa.
registrirana dediščinaEŠD 1614Bločice - Cerkev sv. Primoža in Felicijana
zadnja četrtina 14. stol., 1397, tretja četrtina 15. stol., 17. stol.
Cerkev sredi pokopališča stoji na strmem pobočju roba vasi Bločice.
registrirana dediščinaEŠD 27Bloška Polica - Cerkev sv. Vincencija
16. stol., 17. stol., 1692
Cerkev, obdana s pokopališčem, stoji na južnem robu Bloške Police.
registrirana dediščinaEŠD 2321Brezje - Cerkev sv. Jurija
druga polovica 17. stol.
Cerkev stoji v zahodnem delu vasi.
registrirana dediščinaEŠD 1707Cajnarje - Cerkev sv. Jurija
zadnja četrtina 16. stol., 18. stol.
Cerkev stoji na vrhu vzpetine severno nad naseljema Cajnarje in Reparje, vzhodno od naselja Gora.
registrirana dediščinaEŠD 2408Cerknica - Cerkev Marijinega rojstva
14. stol., tretja četrtina 15. stol., 1472, prelom 15. stol. in 16. stol., 1480-1520, 17. stol., 18. stol., druga četrtina 19. stol., 1825
Cerkev stoji na vrhu griča sredi Cerknice, v okviru protiturškega tabora.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 66Cerknica - Cerkev sv. Janeza Krstnika
zadnja četrtina 16. stol., 1581, druga četrtina 17. stol., 1642
Cerkev s pokopališčem stoji južno od Cerknice.
registrirana dediščinaEŠD 1703