Preskoči na vsebino

registrirana dediščina

Unec - Cerkev sv. Martina

Opis

Enoladijska cerkev je prvič omenjena 1526. Zahodni zvonik iz 17. stol., južna in severna kapela prizidani ladji v 18. stol. Cerkev je obdana z obzidjem.

Cerkev sv. Martina na Uncu

Viri pregledani

Župnijska cerkev sv. Martina stoji sredi Unca, obdana z obzidjem in s stranskima kapelama ob ladji.

Cerkev sv. Martina na Uncu z zvonikom, stranskim stavbnim delom in vhodom skozi obzidje.
Unec, cerkev sv. Martina, 26. november 2023. Foto: Ajznponar, CC0. Zmanjšanje in pretvorba v WebP, brez izreza. Izvirnik fotografije · CC0

Ladja, zahodni zvonik in dve kapeli

Register nepremične kulturne dediščine opisuje enoladijsko cerkev sredi vasi. Zahodni zvonik datira v sedemnajsto stoletje, severno in južno kapelo pa v osemnajsto stoletje, ko sta bili prizidani ladji. Okoli stavbe poteka obzidje. V registru navedeno leto 1526 pomeni prvo omembo cerkve, zato ga ni mogoče uporabiti kot zanesljivo letnico njene gradnje. [1]

Požgana cerkev in portal z letnico 1615

Janez Höfler pri sv. Martinu navaja, da je bila cerkev ob popisu leta 1526 razdejana in požgana po Turkih. Letnico 1615 na portalu povezuje z morebitno prezidavo; vprašaj v njegovem zapisu ohranja negotovost takšne razlage. Lokalijo postavlja v leto 1784, ustanovitev župnije pa v leto 1876. V njegovem pregledu so za to cerkev navedeni tudi cerkveni popisi iz let 1581, 1684, 1689, 1757 in 1783. [2]

Križev pot, Kregarjeve slike in preneseni križ

Ivanka Gantar v podpisanem zapisu iz leta 2020 ohranjeni kropilnik datira v leto 1719. Križev pot iz leta 1856 pripisuje enemu od članov slikarske družine Wissiak, ne da bi določila posameznega avtorja. Slike iz dvajsetega stoletja pripisuje Stanetu Kregarju. Za križ na severni zunanji steni posebej navaja izvor iz cerkve sv. Kancijana v Rakovem Škocjanu. [3]

Avtorica pred sedanjo stavbo opisuje nekoliko večjo gotsko cerkev iz štirinajstega stoletja in na zunanjščini omenja vidne arhitekturne elemente stare cerkve. Njena navedba lesene predhodnice okoli leta 1100 in zidane okoli leta 1200 je zapisana kot domneva. Glavni oltar v njenem opisu prikazuje zavetnika, ki z mečem reže plašč in njegovo polovico namenja beraču ob sebi. [3]

Obletna podobica iz leta 1965

Gantarjeva obravnava podobico iz svoje zbirke z obletnim napisom, ki povezuje Unec in leti 1615 ter 1965 s tristo petdeseto obletnico. Na njej je Marija iz Fatime, ne cerkveni zavetnik Martin. Avtor tiskovine ni znan; zapis navaja skeniranje 9. marca 2020. Pisateljica opozarja, da podatkov o slovesnosti ni našla, zato podoba sama ne potrjuje njenega programa ali poteka. [3]

Notranje mere in prenovljeni leseni oltarji

Župnijski opis iz avgusta 2015 cerkev predstavlja kot stavbo mešanih romanskih, gotskih in baročnih slogov v obliki grškega križa. Navaja notranjo dolžino 17,6 metra, višino 6,3 metra in širino 6,15 metra. Kapelo Matere božje postavlja levo, Antonovo desno. Tri lesene baročne oltarje povezuje s časom župnika Jerneja Babnika med letoma 1870 in 1875. V letih 1988 in 1989 jih je prenovil kipar in restavrator Hinko Podkrižnik. [4]

Martin na konju in Marija Pomočnica

Na glavnem oltarju je Martin prikazan kot vojak na konju ob revežu. Zgoraj stoji Kancijanov kip iz Škocjana, ob straneh pa Elija, Florijan, Gregor in Rok. Marijin oltar je leta 1905 po naročilu župnika Regena izdelal Jakob Dežela iz Idrije. Osrednja Marija Pomočnica ima krono, žezlo in otroka v naročju. Desni oltar ima v sredini Antona opata in nad njim Sebastijana; ob njem stojijo Anton Padovanski, Janez Nepomuk, Frančišek Ksaverij in Valentin. [4]

Za Marijino kapelo opis podaja dolžino 4,2 metra, višino 6,15 metra in širino 3,1 metra. Antonova kapela meri 5,7 metra v dolžino, 5,3 v višino in 2,95 v širino. Ob tabernaklju glavnega oltarja klečita dva angela, nad njim je lesen križ. Krstni kamen datira v leto 1657. [4]

Zvonik in cerkveni vhod na fotografiji iz leta 2023

Fotografija z dne 26. novembra 2023 kaže kvadratni zvonik z odprtim polkrožnim prehodom v spodnjem delu. Zgornje zvonične odprtine so razdeljene z vitkim vmesnim členom v par polkrožnih lokov. Nad njimi sta na dveh vidnih straneh številčnici ure, pod streho pa trikotno zaključeni poudarki. Temna kovinska streha prehaja skozi več stopenj v visok koničast zaključek. Ob zvoniku je nižji stranski stavbni del, za njim daljši volumen z rdečo dvokapno streho. Dostop skozi kamnito obzidje zapirajo kovinska vrata med dvema kamnitima stebroma. Na zidu ob vhodu je pokrito razpelo. [5]

Pogosta vprašanja

Kje stoji cerkev sv. Martina?
Sredi vasi Unec. [1]
Kaj pomeni registrska letnica 1526?
Prvo omembo cerkve, ne dokazane letnice gradnje. [1]
Katera letnica je na portalu?
Höfler navaja leto 1615. [2]
Komu zapis pripisuje slike iz dvajsetega stoletja?
Ivanka Gantar jih pripisuje Stanetu Kregarju. [3]
Kdaj je Hinko Podkrižnik prenovil oltarje?
Župnijski opis navaja leti 1988 in 1989. [4]
Kaj je prikazano na obletni podobici iz leta 1965?
Marija iz Fatime. [3]

Lega

Cerkev stoji sredi vasi.

Varstvene usmeritve

stavbe (strokovne zasnove 2008)

Za konkretni varstveni režim in za kulturnovarstvene pogoje je pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Ta stran jih ne nadomešča.

Še v občini Cerknica

Druge enote nepremične kulturne dediščine v isti občini, najprej enote iste vrste.

  • Begunje pri Cerknici - Cerkev sv. Jerneja

    prva četrtina 20. stol., 1906

    Cerkev stoji na pokopališču južno od jedra vasi.

    registrirana dediščinaEŠD 1613
  • Begunje pri Cerknici - Kapela sv. Ožbolta

    prva četrtina 15. stol.

    Kapela stoji na vzhodnem robu jedra vasi.

    registrirana dediščinaEŠD 1619
  • Bezuljak - Cerkev Marijinega vnebovzetja

    zadnja četrtina 16. stol., 1581, prva polovica 18. stol.

    Cerkev, obdana s pokopališčem, stoji na vzhodnem robu vasi, ob njej raste lipa.

    registrirana dediščinaEŠD 1614
  • Bločice - Cerkev sv. Primoža in Felicijana

    zadnja četrtina 14. stol., 1397, tretja četrtina 15. stol., 17. stol.

    Cerkev sredi pokopališča stoji na strmem pobočju roba vasi Bločice.

    registrirana dediščinaEŠD 27
  • Bloška Polica - Cerkev sv. Vincencija

    16. stol., 17. stol., 1692

    Cerkev, obdana s pokopališčem, stoji na južnem robu Bloške Police.

    registrirana dediščinaEŠD 2321
  • Brezje - Cerkev sv. Jurija

    druga polovica 17. stol.

    Cerkev stoji v zahodnem delu vasi.

    registrirana dediščinaEŠD 1707
  • Cajnarje - Cerkev sv. Jurija

    zadnja četrtina 16. stol., 18. stol.

    Cerkev stoji na vrhu vzpetine severno nad naseljema Cajnarje in Reparje, vzhodno od naselja Gora.

    registrirana dediščinaEŠD 2408
  • Cerknica - Cerkev Marijinega rojstva

    14. stol., tretja četrtina 15. stol., 1472, prelom 15. stol. in 16. stol., 1480-1520, 17. stol., 18. stol., druga četrtina 19. stol., 1825

    Cerkev stoji na vrhu griča sredi Cerknice, v okviru protiturškega tabora.

    spomenik lokalnega pomenaEŠD 66
  • Cerknica - Cerkev sv. Janeza Krstnika

    zadnja četrtina 16. stol., 1581, druga četrtina 17. stol., 1642

    Cerkev s pokopališčem stoji južno od Cerknice.

    registrirana dediščinaEŠD 1703

Vsa dediščina v občini Cerknica