registrirana dediščina
Zelše - Cerkev sv. Volbenka
Opis
Cerkev je dominantna centralna kamnita stavba s kratko ladjo in trikonhalnim zaključkom, zgrajena okoli leta 1680. Zvonik je bil dozidan leta 1732.
Cerkev sv. Volbenka v Zelšah
Viri pregledani
Cerkev sv. Volbenka stoji na griču južno od Zelš nad zahodnim delom Cerkniškega jezera.

Kratka ladja in trikonhalni zaključek
Register nepremične kulturne dediščine cerkev opredeljuje kot dominantno centralno kamnito stavbo. Njena kratka ladja se povezuje s trikonhalnim zaključkom. Stavbo datira okoli leta 1680, dozidavo zvonika pa v leto 1732. Registrska lega je vrh griča južno od vasi, ki se dviga nad zahodnim delom Cerkniškega jezera. Stavba je vpisana kot podružnična cerkev, posvečena sv. Volbenku. [1]
Romarska cerkev in njena posest
Notranjski leksikon po prispevku Petre Trček gradnjo pripisuje cerkniškemu župniku in opatu Gregorju Črviču, imenovanemu Škof. Tloris primerja s triperesno deteljico. Valvasor je poročal o čudežih, ki so jih pripisovali temu kraju, cerkvena oblast pa je bila do njih kritična. Leksikon po Janezu Kebetu navaja konkretno posest cerkve leta 1784: travnike, ki so jih izmenično uporabljali vaščani, in sto goldinarjev glavnice. Darovi v denarju in žitu so znašali štirideset goldinarjev in deset krajcarjev. [2]
Leksikon nekdanjo prireditev Zelški koncerti ločuje od poznejše uporabe cerkve za glasbo. Poroča tudi o porokah v tem prostoru. Košatim lipam ob cerkvi pripisuje nekdanjo krajevno vlogo: kmetje na okoliških poljih naj bi po njihovih sencah ugotavljali čas. Žegnanje povezuje z angelsko nedeljo v septembru ter z godom zavetnika 31. oktobra; navedba predstavlja opis krajevne tradicije, ne potrjenega urnika za obisk. [2]
Posvetitev in zgodovinski popisi
Janez Höfler cerkev obravnava kot enotno zasnovano baročno zgradbo. Gregorjevo službovanje umešča v leta 1680–1694. Po Ludviku Podlogarju navaja posvetitev 2. septembra 1708. Pri podružnici posebej našteva cerkvene popise iz let 1689, 1757 in 1783. Valvasorjevo krajevno oznako zapisuje kot Rosenberglein. [3]
Poškodovani zvonik in obnova okoli leta 1970
Dušan Gogala v zapisu iz leta 2011 poroča o nemškem tanku, ki je med drugo svetovno vojno streljal z Nove ceste v Podskrajniku na cerkev. Zvonik je nato ostal brez strehe do približno leta 1970. Avtor se spominja notranjščine z lestencem na tleh in drobci ometa okoli njega. Fotografijo neznanega avtorja iz zbirke Franca Popka okvirno datira okoli leta 1960. Popravilo cerkve in zvonika postavlja okoli leta 1970; tedaj novo preprosto piramidasto streho razlikuje od predvojne oblike. [4]
Vrnitev kopije Bergantove oltarne slike
Anita Leskovec je novembra 2015 v občinskem glasilu poročala o žegnanju 6. septembra istega leta. Mašo je daroval župnik Jožef Krnc. Ob tem se je na svoje mesto vrnila kopija Bergantove oltarne slike Sveti Volbenk z bolnikom iz leta 1766. Izvirne slike poročilo ne predstavlja kot tedaj vrnjene umetnine. Na slovesnosti je pel mešani pevski zbor, ki je preizkusil akustiko prostora. Ob pogostitvi po maši so udeleženci dobili podobico s podobo zavetnika in bolnika. [5]
Sanacija notranjščine leta 2017
Župnija Cerknica je 11. novembra 2017 objavila začetek obnove notranjščine. Podjetju Elca – Cvetko se je zahvalila za žaganje ometa. Na pobudo Staneta Kraševca so zbrani možje oklesali spodnji del vlažnega ometa. Zapis govori o začetih delih, ne o dokončani celotni obnovi. V prezbiteriju nad glavnim oltarjem obenem izpostavlja velik Jarmov križ, ki je bil tam po navedbi župnije že več desetletij. [6]
Kako je zasnovana Bergantova podoba
Umetnostni zgodovinar Milček Komelj v razlagi iz leta 2014 izrecno obravnava sliko, ki je nekdaj visela v zelški cerkvi. Bolnik sedi ob razklanem drevesnem deblu, roke ima sklenjene v naročju, pogled pa dviga proti svetnikovi roki. Volbenk drži škofovsko palico poševno ob ramenih in nad bolnikovo glavo izteguje desnico. Nad njo je prikazan križ. Komelj obe figuri povezuje s trikotno kompozicijo in diagonalam pripisuje notranjo dinamiko prizora. [8]
Angel ob svetnikovem obličju nosi maketo cerkve s tesarsko sekiro. Komelj ta atribut razloži z legendo o izbiri prostora za svetišče. Svetnikov ornat je baročen, čeprav je Volbenk živel v desetem stoletju. Pisec posebej poudari čipke, cvetlične vzorce in barvno razkošje oblačila ter sočutni odnos stoječega svetnika do sedečega bolnika. To je strokovna razlaga Bergantove upodobitve; uporabljena fotografija zunanjščine teh motivov ne prikazuje. [8]
Zaobljeni stavbni deli na fotografiji iz leta 2008
Fotografija Alenke Veber z dne 2. maja 2008 prikazuje zaobljene bele stavbne dele, katerih strehe se stikajo ob osrednjem višjem delu. V zaobljenih stenah so vidna manjša okna. Kvadratni zvonik ima v zgornjem delu par polkrožno zaključenih odprtin, pokriva pa ga piramidasta streha s križem. Ta pogled omogoča prepoznavo cerkvene zasnove s strani zaključka, medtem ko notranja oprema na njem ni prikazana. [7]
Pogosta vprašanja
- Kje stoji cerkev sv. Volbenka?
- Na vrhu griča južno od Zelš nad zahodnim delom Cerkniškega jezera. [1]
- Kdaj je bila cerkev posvečena?
- Höfler po Podlogarju navaja 2. september 1708. [3]
- Kaj se je v cerkev vrnilo leta 2015?
- Kopija Bergantove oltarne slike Sveti Volbenk z bolnikom iz leta 1766. [5]
- Kaj so v notranjščini delali novembra 2017?
- Župnija poroča o začetku obnove in odstranjevanju spodnjega dela vlažnega ometa. [6]
- Kdaj je bil dozidan zvonik?
- Register navaja leto 1732. [1]
- Kateri križ izpostavlja župnijski opis?
- Velik Jarmov križ v prezbiteriju nad glavnim oltarjem. [6]
Viri predstavitve
- RNPD — Zelše, cerkev sv. Volbenka, EŠD 869
- Notranjski leksikon — Zelše, povzeto po Petri Trček
- Janez Höfler — Historična topografija Kranjske, tiskana 147, fizična 149, odstavek 14
- Dušan Gogala — 1960 Zelše – Zvonik brez strehe, 16. avgust 2011
- Anita Leskovec — Oltarna slika spet v Zelšah, Slivniški pogledi, november 2015, str. 18
- Župnija Cerknica — ZELŠE – obnova v cerkvi sv. Volbenka, 11. november 2017
- Alenka Veber — Zelse cerkev Volbenk cropped, 2. maj 2008
- Milček Komelj — Slikarjevo izpričevanje človečnosti, Vzgoja 64, december 2014, str. 41–42
Lega
Cerkev stoji na vrhu griča, ki dominira nad zahodnim delom Cerkniškega jezera, južno od vasi Zelše.
Varstvene usmeritve
stavbe (strokovne zasnove 2008)
Za konkretni varstveni režim in za kulturnovarstvene pogoje je pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Ta stran jih ne nadomešča.

Še v občini Cerknica
Druge enote nepremične kulturne dediščine v isti občini, najprej enote iste vrste.
Begunje pri Cerknici - Cerkev sv. Jerneja
prva četrtina 20. stol., 1906
Cerkev stoji na pokopališču južno od jedra vasi.
registrirana dediščinaEŠD 1613Begunje pri Cerknici - Kapela sv. Ožbolta
prva četrtina 15. stol.
Kapela stoji na vzhodnem robu jedra vasi.
registrirana dediščinaEŠD 1619Bezuljak - Cerkev Marijinega vnebovzetja
zadnja četrtina 16. stol., 1581, prva polovica 18. stol.
Cerkev, obdana s pokopališčem, stoji na vzhodnem robu vasi, ob njej raste lipa.
registrirana dediščinaEŠD 1614Bločice - Cerkev sv. Primoža in Felicijana
zadnja četrtina 14. stol., 1397, tretja četrtina 15. stol., 17. stol.
Cerkev sredi pokopališča stoji na strmem pobočju roba vasi Bločice.
registrirana dediščinaEŠD 27Bloška Polica - Cerkev sv. Vincencija
16. stol., 17. stol., 1692
Cerkev, obdana s pokopališčem, stoji na južnem robu Bloške Police.
registrirana dediščinaEŠD 2321Brezje - Cerkev sv. Jurija
druga polovica 17. stol.
Cerkev stoji v zahodnem delu vasi.
registrirana dediščinaEŠD 1707Cajnarje - Cerkev sv. Jurija
zadnja četrtina 16. stol., 18. stol.
Cerkev stoji na vrhu vzpetine severno nad naseljema Cajnarje in Reparje, vzhodno od naselja Gora.
registrirana dediščinaEŠD 2408Cerknica - Cerkev Marijinega rojstva
14. stol., tretja četrtina 15. stol., 1472, prelom 15. stol. in 16. stol., 1480-1520, 17. stol., 18. stol., druga četrtina 19. stol., 1825
Cerkev stoji na vrhu griča sredi Cerknice, v okviru protiturškega tabora.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 66Cerknica - Cerkev sv. Janeza Krstnika
zadnja četrtina 16. stol., 1581, druga četrtina 17. stol., 1642
Cerkev s pokopališčem stoji južno od Cerknice.
registrirana dediščinaEŠD 1703