registrirana dediščina
Žerovnica - Cerkev sv. Pavla
Opis
V tlorisu si sledijo zvonik z baročno streho, pravokotna ladja in triosminsko zaključen prezbiterij. Cerkev, omenjena 1497, je bila na začetku 18. stol. barokizirana. Notranja oprema iz 19. in 20. stol.
Cerkev sv. Pavla v Žerovnici
Viri pregledani
Cerkev sv. Pavla stoji na jugovzhodnem robu Žerovnice v občini Cerknica.

Baročno preoblikovana cerkev
Po registrskem opisu si v tlorisu sledijo zvonik, pravokotna ladja in triosminsko zaključen prezbiterij. Zvonik pokriva baročna streha. Stavba je bila na začetku osemnajstega stoletja barokizirana, notranja oprema pa je datirana v devetnajsto in dvajseto stoletje. V registru je uvrščena med podružnične cerkve in pokopališča. Poleg imena cerkev sv. Pavla ima tudi poimenovanje cerkev Spreobrnjenja sv. Pavla. Lega na jugovzhodnem robu vasi je izrecno navedena v opisu lokacije. [1]
Listina o cerkvi in bratovščini
Janez Höfler izpričano omembo cerkve skupaj z bratovščino postavlja na 21. april 1497. Navaja arhivsko listino, v kateri nastopata cerkev svetega Pavla in tamkajšnja bratovščina. Pri tej enoti našteva tudi cerkvene popise iz let 1526, 1573, 1581, 1684, 1689, 1757 in 1783. Starejši krajevni zapis Svrnoÿnycz iz leta 1386 in Sernawincz z dne 29. maja 1393 obravnava ob imenu naselja; ne podaja ju kot datuma gradnje cerkve. [2]
Travnika, kmetija in mlin
Notranjski leksikon listino iz leta 1497 povezuje s prodajo dveh travnikov pri jezeru in pri Lipsenju. Jurij Lambergar s Snežnika ju je odprodal od snežniške posesti cerkvi sv. Pavla v Žerovnici in tamkajšnji bratovščini. Za cerkev sta ju kupila njena ključarja. [3]
Leta 1519 sta ključarja žerovniške cerkve kupila še obdelano kmetijo na Bloški Polici. Prodajalca sta bila plemič Jurij Loški in njegova žena Maruša, kupnina pa devetnajst funtov denaričev. Leksikonski zapis za leto 1615 našteva cerkvene travnike Velika loka, Mala ločica, Stopa, Ključ na Plehi in Blate. Med premoženjem omenja tudi mlin v Obrhu v Martinjaku, ki so ga leta 1620 prodali. Pokopališče ob cerkvi je v istem viru izpričano leta 1683. To so zgodovinski podatki o cerkveni posesti, ne seznam današnjega lastništva ali delujočih naprav. [3]
Glavni in dva stranska oltarja
Krajevna predstavitev v Notranjskem leksikonu glavni oltar pripisuje podobarju Andreju Rovšku mlajšemu. V opisu ob fotografiji Ljuba Vukeliča je osrednji apostol Pavel naveden skupaj z apostoloma Petrom in Janezom. Pri stranskem oltarju sv. Sebastjana sta po istem zapisu sv. Fabijan in sv. Rok, na vrhu pa sv. Notburga. Drugi stranski oltar je posvečen sv. Valentinu; spremljata ga sv. Janez Nepomuk in sv. Florjan, zgoraj pa je sv. Lucija. Podatki omogočajo ločevanje treh oltarnih posvetil in njihovih svetniških figur, ne določajo pa letnic izdelave posameznih kipov. [4]
Leksikonski opis cerkev umešča na hrib, na katerem so nekoč potekali sejmi. Med predstavljenimi dokumenti je dovoljenje za dva sejma s pečatom, ki ga je 1. maja 1842 podpisal cesar Ferdinand I. Zapis ne predstavlja današnjega razporeda sejmov ali verskih shodov. [4]
Podružnica župnije Grahovo
Ivo Žajdela je v reportaži junija 2023 cerkev poimenoval po Spreobrnjenju sv. Pavla ter jo vključil med štiri cerkve župnije Grahovo, od katerih ima vsaka svoje pokopališče. Župnijo, ustanovljeno leta 1871, je predstavil kot skupnost petih vasi: Grahova, Žerovnice, Lipsenja, Bločic in Goričic. Ob župniku Aleksandru Osojniku je poročal o polstoletnem delovanju salezijancev. Za leto 2023 je napovedal obnovo zvonika pri sv. Pavlu. Ta navedba potrjuje načrt obnove, ne njene poznejše izvedbe. [5]
Maševanje v šestdesetih letih
Irene Portis-Winner v knjigi Semiotika kmetstva v tranziciji, izdani pri Založbi ZRC leta 2005, predstavi cerkev v okviru raziskovanja vasi v šestdesetih letih. Pri sv. Pavlu ni bilo lastnega župnika; duhovnik je za nedeljsko mašo prihajal iz Grahovega. Avtorica iz prejšnje knjige iz leta 1971 povzema podatek, da so nedeljske maše v Žerovnici potekale do jeseni 1964, nato pa v Grahovem. Pokopališče opisuje z družinskimi grobovi vaščanov in skupnim grobom sedmih partizanov. V tem zgodovinskem opisu je zvonik pobarvan rdeče, zvon ne zvoni, cerkev pa je sveže pobeljena. Te navedbe niso današnji urnik bogoslužja ali sedanje stanje grobov in zvonov. [7]
V poglavju o preteklosti vasi avtorica navaja spomine vaščanov na šest letnih sejmov pri cerkvi. Trgovanje z živino so spremljali celodnevna prodaja, praznovanje, kartanje, nastopi klovnov in pojedina. Podatek podaja kot spomin domačinov na nekdanje sejemsko življenje. [7]
Zunanjščina na fotografiji maja 2014
Doremov posnetek z dne 10. maja 2014 kaže cerkev in obzidano pokopališče z nagrobniki. Na vidni daljši steni ladje se tri zgornja polkrožna okna vrstijo nad nižjimi pravokotnimi okni. Prezbiterij ima višje, ozko, polkrožno zaključeno okno. Zvonik je členjen z vodoravnimi pasovi; v zgornjem zidanem delu so dvojne polkrožne odprtine in urni številčnici na dveh vidnih straneh. Nad njim se dviguje razgibana, večstopenjska streha z odprto lanternasto stopnjo, čebulastim vrhom in križem. Pri vznožju zvonika sta vidni obokani odprtini. Posnetek dokumentira takratno zunanjščino; ne kaže notranje opreme ali današnjega stanja po morebitnih obnovah. [6]
Pogosta vprašanja
- Kje stoji cerkev sv. Pavla?
- Na jugovzhodnem robu Žerovnice v občini Cerknica. [1]
- Kdaj je cerkev izpričana skupaj z bratovščino?
- Höfler navaja listino z dne 21. aprila 1497. [2]
- Kdaj je omenjeno pokopališče ob cerkvi?
- Notranjski leksikon navaja leto 1683. [3]
- Kdo je izdelal glavni oltar?
- Krajevna predstavitev ga pripisuje Andreju Rovšku mlajšemu. [4]
- Komu sta posvečena stranska oltarja?
- Po leksikonskih opisih sv. Sebastjanu in sv. Valentinu. [4]
- V katero župnijo spada cerkev?
- Žajdelova reportaža jo uvršča v župnijo Grahovo. [5]
Viri predstavitve
- Register kulturne dediščine, EŠD 1827: Žerovnica – cerkev sv. Pavla
- Janez Höfler: historična topografija Kranjske, tiskana str. 147, odstavek 6(10)
- Notranjski leksikon: 01 Cerkve, namenski zapisi o Žerovnici
- Notranjski leksikon: Žerovnica, po prispevku Marije Hribar; opisi oltarjev ob fotografijah Ljuba Vukeliča
- Ivo Žajdela: Reportaža, župnija Grahovo, Družina, 8. junij 2023, posodobljeno 2. aprila 2024
- Doremo: cerkev Spreobrnjenja sv. Pavla v Žerovnici, 10. maj 2014, Wikimedia Commons
- Irene Portis-Winner: Semiotika kmetstva v tranziciji, Založba ZRC, 2005, tiskani str. 27 in 91 (fizični 28 in 92)
Lega
Cerkev stoji na jugovzhodnem robu vasi.
Varstvene usmeritve
stavbe (strokovne zasnove 2008)
Za konkretni varstveni režim in za kulturnovarstvene pogoje je pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Ta stran jih ne nadomešča.
Še v občini Cerknica
Druge enote nepremične kulturne dediščine v isti občini, najprej enote iste vrste.
Begunje pri Cerknici - Cerkev sv. Jerneja
prva četrtina 20. stol., 1906
Cerkev stoji na pokopališču južno od jedra vasi.
registrirana dediščinaEŠD 1613Begunje pri Cerknici - Kapela sv. Ožbolta
prva četrtina 15. stol.
Kapela stoji na vzhodnem robu jedra vasi.
registrirana dediščinaEŠD 1619Bezuljak - Cerkev Marijinega vnebovzetja
zadnja četrtina 16. stol., 1581, prva polovica 18. stol.
Cerkev, obdana s pokopališčem, stoji na vzhodnem robu vasi, ob njej raste lipa.
registrirana dediščinaEŠD 1614Bločice - Cerkev sv. Primoža in Felicijana
zadnja četrtina 14. stol., 1397, tretja četrtina 15. stol., 17. stol.
Cerkev sredi pokopališča stoji na strmem pobočju roba vasi Bločice.
registrirana dediščinaEŠD 27Bloška Polica - Cerkev sv. Vincencija
16. stol., 17. stol., 1692
Cerkev, obdana s pokopališčem, stoji na južnem robu Bloške Police.
registrirana dediščinaEŠD 2321Brezje - Cerkev sv. Jurija
druga polovica 17. stol.
Cerkev stoji v zahodnem delu vasi.
registrirana dediščinaEŠD 1707Cajnarje - Cerkev sv. Jurija
zadnja četrtina 16. stol., 18. stol.
Cerkev stoji na vrhu vzpetine severno nad naseljema Cajnarje in Reparje, vzhodno od naselja Gora.
registrirana dediščinaEŠD 2408Cerknica - Cerkev Marijinega rojstva
14. stol., tretja četrtina 15. stol., 1472, prelom 15. stol. in 16. stol., 1480-1520, 17. stol., 18. stol., druga četrtina 19. stol., 1825
Cerkev stoji na vrhu griča sredi Cerknice, v okviru protiturškega tabora.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 66Cerknica - Cerkev sv. Janeza Krstnika
zadnja četrtina 16. stol., 1581, druga četrtina 17. stol., 1642
Cerkev s pokopališčem stoji južno od Cerknice.
registrirana dediščinaEŠD 1703