Preskoči na vsebino

Akt o notranji poti za prijavo (zaščita prijaviteljev)

Notranji akt, s katerim delodajalec opiše notranjo pot za prijavo kršitev in imenuje zaupnika. Sprejeti ga mora vsak zavezanec po Zakonu o zaščiti prijaviteljev — praviloma subjekt s 50 ali več zaposlenimi. Akt mora opredeliti šest vsebin, ki jih našteva štirinajsti odstavek 9. člena ZZPri.

BrezplačnoVnos in PDF v vašem brskalnikuObliko določa zakon

Kako poteka postopek

  1. 1

    Najprej preverite, ali ste zavezanec

    Zavezanci so subjekti v javnem in zasebnem sektorju s 50 ali več zaposlenimi (drugi odstavek 9. člena ZZPri). Ne glede na to so zavezanci tudi subjekti z najmanj desetimi zaposlenimi na področju zdravstva, oskrbe z vodo, odplak in ravnanja z odpadki (tretji odstavek) ter ministrstva, upravne enote, vladne službe, javne agencije in občine (četrti odstavek).

  2. 2

    Imenujte zaupnika izmed zaposlenih

    Zaupnik je ena ali več zaupanja vrednih oseb ali notranja organizacijska enota za prejem in obravnavo notranjih prijav. Zavezanec ga imenuje izmed zaposlenih (šesti odstavek 9. člena ZZPri). Zaupnik pri obravnavi ni vezan na navodila v posamezni zadevi (prvi odstavek 12. člena ZZPri).

  3. 3

    Določite ločen kanal za prijave

    Določiti je treba poseben elektronski naslov in telefonsko številko ali druge kontaktne podatke za prejem prijav ter ukrepe za preprečitev razkritja identitete prijavitelja (prvi odstavek 9. člena ZZPri). Kanal mora biti ločen od splošnega poštnega predala, do katerega imajo dostop tudi drugi zaposleni.

  4. 4

    Akt objavite tam, kjer ga zaposleni najdejo

    Zavezanec mora zagotoviti enostavno in pregledno dostopne informacije o uporabi notranjih poti za prijavo in o samem aktu ter informacije o postopkih za zunanjo prijavo (petnajsti odstavek 9. člena ZZPri). Akta ni treba nikamor vložiti ali registrirati.

  5. 5

    Do 1. marca poročajte komisiji

    Zavezanec do 1. marca tekočega leta za prejšnje leto poroča Komisiji za preprečevanje korupcije po elektronskem obrazcu, dostopnem na njenih spletnih straneh (šestnajsti odstavek 9. člena ZZPri). Opustitev poročanja je prekršek po 29. členu ZZPri.

Popolnoma brezplačno

Izpolnite, prenesite PDF ali natisnite dokument. Brez registracije in brez skritih stroškov.

Korak 1 od 5

Pregled korakov

Zavezanec

Več informacij

Podatki naj bodo taki, kot so vpisani v poslovnem registru oziroma ustanovitvenem aktu.

Zakaj je to potrebno?

Na primer direktor, predstojnik, župan ali drug organ, pristojen za sprejem notranjih aktov.

Izpolnjevanje in prenos PDF potekata v brskalniku. Ob osvežitvi strani se vnosi izbrišejo.

Sprotni predogledA4 · brezplačno

Akt o notranji poti za prijavo kršitev in zaščiti prijaviteljev

1. člen — Namen in področje uporabe

Ta akt sprejme ________________, ________________, matična številka ________________ (v nadaljnjem besedilu: zavezanec), kot notranji akt iz štirinajstega odstavka 9. člena Zakona o zaščiti prijaviteljev.

Akt opisuje notranjo pot za prijavo kršitev predpisov, ki veljajo v Republiki Sloveniji in jih je prijavitelj pridobil v svojem delovnem okolju, ter ureja postopek prejema in obravnave notranjih prijav in zaščito prijaviteljev.

Akt se uporablja za vse osebe, ki v delovnem okolju zavezanca pridobijo informacije o kršitvi, ne glede na obliko njihovega delovnega razmerja ali sodelovanja z zavezancem.

2. člen — Zaupnik

Zaupnik zavezanca je ________________, imenovan z aktom o imenovanju št. ________________.

Zaupnik prijavo preizkusi in obravnava, prijavitelju, ki ni anonimen, pa da informacije o zaščiti po Zakonu o zaščiti prijaviteljev, o postopkih za zunanjo prijavo organom za zunanjo prijavo in o nevladnih organizacijah, ki delujejo na področju zaščite prijaviteljev.

Prijavitelju, ki je deležen povračilnih ukrepov, zaupnik nudi informacije o pravnih možnostih ter mu pomaga v upravnih in sodnih postopkih tako, da mu izda potrdilo o vloženi prijavi in zagotovi dokazila iz postopka s prijavo.

Zaupnik obravnava prijavo skrbno, zaupno in samostojno ter pri tem ni vezan na navodila v posamezni zadevi.

3. člen — Kontaktni podatki za prejem prijav

Prijava se lahko poda po elektronski pošti na naslov ________________, po telefonu na številko ________________ ali po pošti na naslov ________________.

Osebna prijava je mogoča: ________________.

Elektronski predal in telefonska številka iz prvega odstavka tega člena sta namenjena izključno prejemu prijav. Dostop do njiju imata samo zaupnik in osebe, ki jih ta akt izrecno določa.

4. člen — Podaja in evidentiranje prijave

Prijava se lahko poda pisno ali ustno. Ustna prijava se evidentira z natančnim zapisom njene vsebine; s soglasjem prijavitelja se lahko tudi posname, pri prijavi po telefonu pa se po predhodnem obvestilu in s soglasjem prijavitelja lahko dokumentira s posnetkom klica.

Prijavitelju se omogoči, da zapis ustne prijave preveri, popravi in s svojim podpisom potrdi, če to želi.

Zaupnik prijavo evidentira v evidenci prijav tako, da upošteva prepoved razkritja identitete prijavitelja in zaupnost.

Evidenca prijav vsebuje podatke o prijavitelju, posredniku, povezanih osebah, osebi, ki jo prijava zadeva, in osebah, ki lahko pomagajo pri preiskavi, gradivo, ki so ga te osebe predložile, ter gradivo, ki je nastalo v postopku obravnave prijave. Osebni podatki, za katere je očitno, da niso potrebni za obravnavo prijave, se ne zbirajo.

5. člen — Preizkus prijave

Zaupnik po prejemu prijave preizkusi, ali jo je podala fizična oseba, ali se nanaša na informacije o kršitvi predpisov, ki veljajo v Republiki Sloveniji, in jih je prijavitelj pridobil v svojem delovnem okolju, ali prijavljene informacije niso očitno neresnične in ali je bila podana pred potekom dveh let po prenehanju kršitve.

Zaupnik prijavo preizkusi v sedmih dneh od njenega prejema. Če so pogoji za obravnavo izpolnjeni, prijavitelju izda potrdilo o sprejemu prijave, ki vključuje datum in čas prejema.

Če pogoji za obravnavo niso izpolnjeni ali če zaupnik presodi, da obravnava ne bi bila smotrna, ker kršitev ni imela posledic, ker posledic ni več ali so neznatne, prijavitelja v istem roku seznani z razlogi, zaradi katerih prijave ne bo obravnaval.

Pri anonimni prijavi se prejšnja odstavka uporabljata, če je prijavitelj opredelil, kam naj se pošlje potrdilo o sprejemu prijave oziroma seznanitev z razlogi.

6. člen — Obravnava prijave

Zaupnik od prijavitelja in osebe, na katero se prijava nanaša, pridobi informacije, ki so potrebne za oblikovanje predlogov ukrepov, usmerjenih v prenehanje kršitve, odpravo posledic kršitve ali preprečevanje prihodnje kršitve.

Zaupnik ukrene, kar je potrebno za prenehanje kršitve. Če za prenehanje kršitve ali odpravo njenih posledic ni pristojen, s prijavo in predlogi ukrepov seznani osebe ali notranje organizacijske enote, ki so odgovorne za odpravo kršitve.

Zaupnik konča obravnavo prijave v treh mesecih od njenega prejema s poročilom, v katerem navede, ali in iz katerih razlogov je prijava neutemeljena. Pri utemeljeni prijavi v poročilu navede predlagane in izvedene ukrepe, svoje ugotovitve o uspešnosti njihove izvedbe ter morebitne ukrepe za zaščito prijavitelja.

Zaupnik ob koncu obravnave, najpozneje pa v treh mesecih od prejema prijave, prijavitelja obvesti o utemeljenosti prijave, predlaganih in izvedenih ukrepih ter izidu postopka oziroma o stanju postopka, če ta po treh mesecih še ni končan. Ustno obvestilo se evidentira z zaznamkom v evidenci prijav.

V postopku z notranjo prijavo se določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, ne uporabljajo.

7. člen — Vrstni red obravnave prijav

Zaupnik obravnava prijave po vrstnem redu prejema.

8. člen — Varovanje identitete prijavitelja in zaupnost

Nihče pri zavezancu ne sme razkriti identitete prijavitelja brez njegovega izrecnega soglasja nikomur, razen zaupniku in organu za zunanjo prijavo. Isto velja za vse druge informacije, iz katerih je mogoče neposredno ali posredno sklepati o identiteti prijavitelja.

Zavezanec kot delodajalec identitete prijavitelja ne sme ugotavljati.

Identiteta prijavitelja se sme razkriti, kadar to zahteva državni tožilec, če je to nujno potrebno zaradi preiskovanja kaznivih dejanj, ali sodišče, če je to potrebno zaradi sodnih postopkov. Pred takim razkritjem je treba prijavitelja pisno obvestiti o nameravanem razkritju z navedbo razlogov, razen če državni tožilec ali sodišče presodi, da bi tako obvestilo ogrozilo povezane preiskave ali postopke.

Kadar prijava vključuje poslovno skrivnost ali drugo zakonsko določeno tajnost, sme zavezanec te podatke uporabljati ali razkrivati le v okviru nadaljnjega ukrepanja.

9. člen — Ukrepi za preprečitev dostopa nepooblaščenim osebam

Postopek obravnave prijave je urejen tako, da omogoča popolnost, celovitost in zaupnost informacij ter nepooblaščenim osebam prepreči dostop do vsebine prijav, do podatkov o prijavitelju in do podatkov o osebah, ki jih prijava zadeva.

Elektronski predal za prijave je zaščiten z geslom, ki ga pozna samo zaupnik; pošta, naslovljena na zaupnika, se ne odpira v vložišču, temveč se neodprta izroči zaupniku.

Dokumentarno gradivo v zvezi s prijavo se hrani ločeno od drugega gradiva zavezanca, v zaklenjenem prostoru ali omari oziroma v elektronski obliki z omejenim dostopom.

Za dokumente in drugo gradivo v zvezi s prijavo se do konca postopka ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. Podatki o identiteti prijavitelja tudi po koncu postopka niso informacija javnega značaja.

10. člen — Obveščanje notranjih organizacijskih enot in vodstva

Kadar zaupnik za prenehanje kršitve ali odpravo njenih posledic ni pristojen, s prijavo in predlogi ukrepov seznani osebe ali notranje organizacijske enote, ki so odgovorne za odpravo kršitve. Pri tem jim posreduje samo tiste podatke, ki so nujni za odpravo kršitve, in ne razkrije identitete prijavitelja.

Zaupnik ob upoštevanju zaščite identitete prijavitelja z ugotovitvami iz poročila seznani vodstvo zavezanca.

Osebe in organizacijske enote, ki so bile seznanjene s prijavo, zaupnika obvestijo o izvedenih ukrepih.

11. člen — Prepoved povračilnih ukrepov

Prepovedani so vsakršni povračilni ukrepi zoper prijavitelja, zlasti odpoved delovnega razmerja, suspenz pogodbe o zaposlitvi, premestitev na nižje delovno mesto, onemogočanje ali zadržanje napredovanja, prenos delovnih nalog, sprememba kraja delovnega mesta ali delovnega časa, zmanjšanje delovne obveznosti ter neizplačilo ali znižanje plače in drugih prejemkov.

Prijavitelju, ki je deležen povračilnih ukrepov, zaupnik nudi informacije o pravnih možnostih in mu pomaga v upravnih in sodnih postopkih. Glede zaščitnih ukrepov se lahko posvetuje s Komisijo za preprečevanje korupcije.

12. člen — Informiranje zaposlenih in drugih oseb v delovnem okolju

Zavezanec zagotovi enostavno in pregledno dostopne informacije o načinu uporabe notranje poti za prijavo in o tem aktu. Akt in kontaktni podatki za prejem prijav so objavljeni: ________________.

Zavezanec zagotovi tudi informacije o postopkih za zunanjo prijavo organom za zunanjo prijavo in, kadar je ustrezno, institucijam, organom, uradom ali agencijam Evropske unije.

Prijavitelj poda informacijo o kršitvi neposredno po zunanji poti, če notranja pot za prijavo ni vzpostavljena, če notranje prijave ne bi bilo mogoče učinkovito obravnavati ali če meni, da v primeru notranje prijave obstaja tveganje povračilnih ukrepov.

13. člen — Hramba podatkov

Podatki v evidenci prijav se hranijo pet let po koncu postopka, če drug zakon ne določa drugače.

Po poteku roka hrambe se osebni podatki in vsebina prijave uničijo. Evidenčni podatki o prijavi in poročilo o obravnavi prijave se lahko hranijo tudi po poteku tega roka v skladu z notranjimi pravili zavezanca.

Osebni podatki, ki so bili zbrani pomotoma in očitno niso potrebni za obravnavo prijave, se izbrišejo brez nepotrebnega odlašanja.

14. člen — Poročanje Komisiji za preprečevanje korupcije

Zavezanec do 1. marca tekočega leta za prejšnje leto poroča Komisiji za preprečevanje korupcije po elektronskem obrazcu, dostopnem na spletnih straneh komisije, o številu prejetih, anonimnih in utemeljenih prijav ter o številu obravnavanih povračilnih ukrepov, v poročilu pa navede tudi podatek o zaupniku.

Podatke za poročilo pripravi zaupnik.

15. člen — Končna določba

Ta akt začne veljati ________________.

Z dnem uveljavitve tega akta preneha veljati morebitni prejšnji notranji akt zavezanca, ki je urejal notranjo pot za prijavo.

Akt se objavi na način, določen v tem aktu, tako da je dostopen vsem zaposlenim in drugim osebam v delovnem okolju zavezanca.

16. člen — Kraj in datum

V kraju ________________, dne ________________.

Akt sprejme ________________ zavezanca ________________.

Zaupnik (seznanjen)

Zakoniti zastopnik zavezanca

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Opozorila k tej listini — preberite pred uporabo
  • Akta ni treba nikamor vložiti, registrirati ali overiti. Zakon zahteva le, da zavezanec zagotovi enostavno in pregledno dostopne informacije o notranji poti za prijavo in o tem aktu (petnajsti odstavek 9. člena ZZPri).
  • Rok za izdajo potrdila o sprejemu prijave je sedem dni od prejema (tretji odstavek 11. člena ZZPri), rok za konec obravnave in obvestilo prijavitelju pa tri mesece od prejema prijave (peti in sedmi odstavek 12. člena ZZPri).
  • Poročilo Komisiji za preprečevanje korupcije je treba oddati do 1. marca tekočega leta za prejšnje leto, po elektronskem obrazcu na spletnih straneh komisije (šestnajsti odstavek 9. člena ZZPri).
  • Globa za pravno osebo, ki notranje poti ni vzpostavila, je v notranjem aktu ni opisala ali o njej ni poročala komisiji, znaša od 2.000 do 4.000 eurov, za srednjo ali veliko gospodarsko družbo pa od 3.000 do 6.000 eurov (29. člen ZZPri).
  • Roki za prvo vzpostavitev notranjih poti so potekli: za zasebni sektor z 250 ali več zaposlenimi in za javni sektor 90 dni po uveljavitvi zakona, za zasebni sektor do 249 zaposlenih pa 17. decembra 2023 (33. člen ZZPri).
  • To je vzorec in ne pravni nasvet. Uradnega obrazca tega akta ni; pri večjih organizacijah ali v panogah s posebnimi predpisi naj akt pregleda pravnik.

Akt o notranji poti za prijavo kršitev in zaščiti prijaviteljev

1. člen — Namen in področje uporabe

Ta akt sprejme ________________, ________________, matična številka ________________ (v nadaljnjem besedilu: zavezanec), kot notranji akt iz štirinajstega odstavka 9. člena Zakona o zaščiti prijaviteljev.

Akt opisuje notranjo pot za prijavo kršitev predpisov, ki veljajo v Republiki Sloveniji in jih je prijavitelj pridobil v svojem delovnem okolju, ter ureja postopek prejema in obravnave notranjih prijav in zaščito prijaviteljev.

Akt se uporablja za vse osebe, ki v delovnem okolju zavezanca pridobijo informacije o kršitvi, ne glede na obliko njihovega delovnega razmerja ali sodelovanja z zavezancem.

2. člen — Zaupnik

Zaupnik zavezanca je ________________, imenovan z aktom o imenovanju št. ________________.

Zaupnik prijavo preizkusi in obravnava, prijavitelju, ki ni anonimen, pa da informacije o zaščiti po Zakonu o zaščiti prijaviteljev, o postopkih za zunanjo prijavo organom za zunanjo prijavo in o nevladnih organizacijah, ki delujejo na področju zaščite prijaviteljev.

Prijavitelju, ki je deležen povračilnih ukrepov, zaupnik nudi informacije o pravnih možnostih ter mu pomaga v upravnih in sodnih postopkih tako, da mu izda potrdilo o vloženi prijavi in zagotovi dokazila iz postopka s prijavo.

Zaupnik obravnava prijavo skrbno, zaupno in samostojno ter pri tem ni vezan na navodila v posamezni zadevi.

3. člen — Kontaktni podatki za prejem prijav

Prijava se lahko poda po elektronski pošti na naslov ________________, po telefonu na številko ________________ ali po pošti na naslov ________________.

Osebna prijava je mogoča: ________________.

Elektronski predal in telefonska številka iz prvega odstavka tega člena sta namenjena izključno prejemu prijav. Dostop do njiju imata samo zaupnik in osebe, ki jih ta akt izrecno določa.

4. člen — Podaja in evidentiranje prijave

Prijava se lahko poda pisno ali ustno. Ustna prijava se evidentira z natančnim zapisom njene vsebine; s soglasjem prijavitelja se lahko tudi posname, pri prijavi po telefonu pa se po predhodnem obvestilu in s soglasjem prijavitelja lahko dokumentira s posnetkom klica.

Prijavitelju se omogoči, da zapis ustne prijave preveri, popravi in s svojim podpisom potrdi, če to želi.

Zaupnik prijavo evidentira v evidenci prijav tako, da upošteva prepoved razkritja identitete prijavitelja in zaupnost.

Evidenca prijav vsebuje podatke o prijavitelju, posredniku, povezanih osebah, osebi, ki jo prijava zadeva, in osebah, ki lahko pomagajo pri preiskavi, gradivo, ki so ga te osebe predložile, ter gradivo, ki je nastalo v postopku obravnave prijave. Osebni podatki, za katere je očitno, da niso potrebni za obravnavo prijave, se ne zbirajo.

5. člen — Preizkus prijave

Zaupnik po prejemu prijave preizkusi, ali jo je podala fizična oseba, ali se nanaša na informacije o kršitvi predpisov, ki veljajo v Republiki Sloveniji, in jih je prijavitelj pridobil v svojem delovnem okolju, ali prijavljene informacije niso očitno neresnične in ali je bila podana pred potekom dveh let po prenehanju kršitve.

Zaupnik prijavo preizkusi v sedmih dneh od njenega prejema. Če so pogoji za obravnavo izpolnjeni, prijavitelju izda potrdilo o sprejemu prijave, ki vključuje datum in čas prejema.

Če pogoji za obravnavo niso izpolnjeni ali če zaupnik presodi, da obravnava ne bi bila smotrna, ker kršitev ni imela posledic, ker posledic ni več ali so neznatne, prijavitelja v istem roku seznani z razlogi, zaradi katerih prijave ne bo obravnaval.

Pri anonimni prijavi se prejšnja odstavka uporabljata, če je prijavitelj opredelil, kam naj se pošlje potrdilo o sprejemu prijave oziroma seznanitev z razlogi.

6. člen — Obravnava prijave

Zaupnik od prijavitelja in osebe, na katero se prijava nanaša, pridobi informacije, ki so potrebne za oblikovanje predlogov ukrepov, usmerjenih v prenehanje kršitve, odpravo posledic kršitve ali preprečevanje prihodnje kršitve.

Zaupnik ukrene, kar je potrebno za prenehanje kršitve. Če za prenehanje kršitve ali odpravo njenih posledic ni pristojen, s prijavo in predlogi ukrepov seznani osebe ali notranje organizacijske enote, ki so odgovorne za odpravo kršitve.

Zaupnik konča obravnavo prijave v treh mesecih od njenega prejema s poročilom, v katerem navede, ali in iz katerih razlogov je prijava neutemeljena. Pri utemeljeni prijavi v poročilu navede predlagane in izvedene ukrepe, svoje ugotovitve o uspešnosti njihove izvedbe ter morebitne ukrepe za zaščito prijavitelja.

Zaupnik ob koncu obravnave, najpozneje pa v treh mesecih od prejema prijave, prijavitelja obvesti o utemeljenosti prijave, predlaganih in izvedenih ukrepih ter izidu postopka oziroma o stanju postopka, če ta po treh mesecih še ni končan. Ustno obvestilo se evidentira z zaznamkom v evidenci prijav.

V postopku z notranjo prijavo se določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, ne uporabljajo.

7. člen — Vrstni red obravnave prijav

Zaupnik obravnava prijave po vrstnem redu prejema.

8. člen — Varovanje identitete prijavitelja in zaupnost

Nihče pri zavezancu ne sme razkriti identitete prijavitelja brez njegovega izrecnega soglasja nikomur, razen zaupniku in organu za zunanjo prijavo. Isto velja za vse druge informacije, iz katerih je mogoče neposredno ali posredno sklepati o identiteti prijavitelja.

Zavezanec kot delodajalec identitete prijavitelja ne sme ugotavljati.

Identiteta prijavitelja se sme razkriti, kadar to zahteva državni tožilec, če je to nujno potrebno zaradi preiskovanja kaznivih dejanj, ali sodišče, če je to potrebno zaradi sodnih postopkov. Pred takim razkritjem je treba prijavitelja pisno obvestiti o nameravanem razkritju z navedbo razlogov, razen če državni tožilec ali sodišče presodi, da bi tako obvestilo ogrozilo povezane preiskave ali postopke.

Kadar prijava vključuje poslovno skrivnost ali drugo zakonsko določeno tajnost, sme zavezanec te podatke uporabljati ali razkrivati le v okviru nadaljnjega ukrepanja.

9. člen — Ukrepi za preprečitev dostopa nepooblaščenim osebam

Postopek obravnave prijave je urejen tako, da omogoča popolnost, celovitost in zaupnost informacij ter nepooblaščenim osebam prepreči dostop do vsebine prijav, do podatkov o prijavitelju in do podatkov o osebah, ki jih prijava zadeva.

Elektronski predal za prijave je zaščiten z geslom, ki ga pozna samo zaupnik; pošta, naslovljena na zaupnika, se ne odpira v vložišču, temveč se neodprta izroči zaupniku.

Dokumentarno gradivo v zvezi s prijavo se hrani ločeno od drugega gradiva zavezanca, v zaklenjenem prostoru ali omari oziroma v elektronski obliki z omejenim dostopom.

Za dokumente in drugo gradivo v zvezi s prijavo se do konca postopka ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. Podatki o identiteti prijavitelja tudi po koncu postopka niso informacija javnega značaja.

10. člen — Obveščanje notranjih organizacijskih enot in vodstva

Kadar zaupnik za prenehanje kršitve ali odpravo njenih posledic ni pristojen, s prijavo in predlogi ukrepov seznani osebe ali notranje organizacijske enote, ki so odgovorne za odpravo kršitve. Pri tem jim posreduje samo tiste podatke, ki so nujni za odpravo kršitve, in ne razkrije identitete prijavitelja.

Zaupnik ob upoštevanju zaščite identitete prijavitelja z ugotovitvami iz poročila seznani vodstvo zavezanca.

Osebe in organizacijske enote, ki so bile seznanjene s prijavo, zaupnika obvestijo o izvedenih ukrepih.

11. člen — Prepoved povračilnih ukrepov

Prepovedani so vsakršni povračilni ukrepi zoper prijavitelja, zlasti odpoved delovnega razmerja, suspenz pogodbe o zaposlitvi, premestitev na nižje delovno mesto, onemogočanje ali zadržanje napredovanja, prenos delovnih nalog, sprememba kraja delovnega mesta ali delovnega časa, zmanjšanje delovne obveznosti ter neizplačilo ali znižanje plače in drugih prejemkov.

Prijavitelju, ki je deležen povračilnih ukrepov, zaupnik nudi informacije o pravnih možnostih in mu pomaga v upravnih in sodnih postopkih. Glede zaščitnih ukrepov se lahko posvetuje s Komisijo za preprečevanje korupcije.

12. člen — Informiranje zaposlenih in drugih oseb v delovnem okolju

Zavezanec zagotovi enostavno in pregledno dostopne informacije o načinu uporabe notranje poti za prijavo in o tem aktu. Akt in kontaktni podatki za prejem prijav so objavljeni: ________________.

Zavezanec zagotovi tudi informacije o postopkih za zunanjo prijavo organom za zunanjo prijavo in, kadar je ustrezno, institucijam, organom, uradom ali agencijam Evropske unije.

Prijavitelj poda informacijo o kršitvi neposredno po zunanji poti, če notranja pot za prijavo ni vzpostavljena, če notranje prijave ne bi bilo mogoče učinkovito obravnavati ali če meni, da v primeru notranje prijave obstaja tveganje povračilnih ukrepov.

13. člen — Hramba podatkov

Podatki v evidenci prijav se hranijo pet let po koncu postopka, če drug zakon ne določa drugače.

Po poteku roka hrambe se osebni podatki in vsebina prijave uničijo. Evidenčni podatki o prijavi in poročilo o obravnavi prijave se lahko hranijo tudi po poteku tega roka v skladu z notranjimi pravili zavezanca.

Osebni podatki, ki so bili zbrani pomotoma in očitno niso potrebni za obravnavo prijave, se izbrišejo brez nepotrebnega odlašanja.

14. člen — Poročanje Komisiji za preprečevanje korupcije

Zavezanec do 1. marca tekočega leta za prejšnje leto poroča Komisiji za preprečevanje korupcije po elektronskem obrazcu, dostopnem na spletnih straneh komisije, o številu prejetih, anonimnih in utemeljenih prijav ter o številu obravnavanih povračilnih ukrepov, v poročilu pa navede tudi podatek o zaupniku.

Podatke za poročilo pripravi zaupnik.

15. člen — Končna določba

Ta akt začne veljati ________________.

Z dnem uveljavitve tega akta preneha veljati morebitni prejšnji notranji akt zavezanca, ki je urejal notranjo pot za prijavo.

Akt se objavi na način, določen v tem aktu, tako da je dostopen vsem zaposlenim in drugim osebam v delovnem okolju zavezanca.

16. člen — Kraj in datum

V kraju ________________, dne ________________.

Akt sprejme ________________ zavezanca ________________.

Zaupnik (seznanjen)

Zakoniti zastopnik zavezanca

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Na kratko

  • Akt mora sprejeti vsak zavezanec za vzpostavitev notranje poti za prijavo (ZZPri, 9. člen, štirinajsti odstavek).
  • Zavezanci so subjekti v javnem in zasebnem sektorju s 50 ali več zaposlenimi (ZZPri, 9. člen, drugi odstavek).
  • Zavezanci so tudi subjekti z najmanj desetimi zaposlenimi, če glavno dejavnost opravljajo na področju zdravstva, oskrbe z vodo, odplak ali ravnanja z odpadki (ZZPri, 9. člen, tretji odstavek).
  • Ne glede na število zaposlenih so zavezanci tudi ministrstva, upravne enote, vladne službe, javne agencije in samoupravne lokalne skupnosti (ZZPri, 9. člen, četrti odstavek).
  • Akt mora opredeliti šest vsebin: zaupnika, kontaktne podatke za prejem prijav, postopek prejema in obravnave, ukrepe za preprečitev dostopa nepooblaščenim osebam, obveščanje notranjih enot in vodstva ter način informiranja zaposlenih (ZZPri, 9. člen, štirinajsti odstavek).
  • Zaupnika zavezanec imenuje izmed zaposlenih (ZZPri, 9. člen, šesti odstavek).
  • Zaupnik prijavo preizkusi in izda potrdilo o sprejemu v sedmih dneh od prejema (ZZPri, 11. člen, tretji odstavek).
  • Obravnavo prijave zaupnik konča s poročilom najpozneje v treh mesecih od prejema prijave (ZZPri, 12. člen, peti in sedmi odstavek).
  • Če zavezanec v notranjem aktu poti prijave ne opiše, je globa za pravno osebo od 2.000 do 4.000 eurov, za srednjo ali veliko gospodarsko družbo pa od 3.000 do 6.000 eurov (ZZPri, 29. člen).

Pravne podlage in uradni viri

Členi akta izhajajo iz spodaj navedenih določb zakona.

Povezava na prvotno objavo zakona ne vključuje nujno poznejših sprememb. Pred uporabo preverite trenutno veljavno besedilo in datum uporabe v Pravno-informacijskem sistemu Republike Slovenije. Datum posodobitve te strani ni potrdilo o pravni ustreznosti za vaš primer.

  • Zakon o zaščiti prijaviteljev, 9. člen, prvi odstavek

    Notranja pot za prijavo se vzpostavi tako, da se določi poseben elektronski naslov in telefonska številka ali drugi kontaktni podatki za prejem prijav, ukrepi za preprečitev razkritja identitete prijavitelja in da se imenuje zaupnika.

  • Zakon o zaščiti prijaviteljev, 9. člen, drugi do peti odstavek

    Zavezanci so subjekti v javnem in zasebnem sektorju s 50 ali več zaposlenimi, subjekti z najmanj desetimi zaposlenimi na naštetih dejavnostih ter — ne glede na število zaposlenih — ministrstva, upravne enote, vladne službe, javne agencije in samoupravne lokalne skupnosti.

  • Zakon o zaščiti prijaviteljev, 9. člen, šesti in sedmi odstavek

    Zavezanec izmed zaposlenih imenuje zaupnika. Za prejem in evidentiranje prijav lahko določi tudi administrativno osebje ali informacijsko podprt način, za prejem prijav pa zunanjega ponudnika storitve.

  • Zakon o zaščiti prijaviteljev, 9. člen, trinajsti odstavek

    Zavezanec določi tak postopek obravnave prijave, ki omogoča popolnost, celovitost in zaupnost informacij ter nepooblaščenim osebam prepreči dostop do vsebine prijav, podatkov o prijavitelju in o osebah, ki jih prijava zadeva.

  • Zakon o zaščiti prijaviteljev, 9. člen, štirinajsti odstavek

    Zavezanec sprejme notranji akt, v katerem opiše notranjo pot za prijavo in opredeli zaupnika, kontaktne podatke za prejem prijav, postopek prejema in obravnave prijave, ukrepe za preprečitev dostopa nepooblaščenim osebam, obveščanje notranjih organizacijskih enot in vodstva ter način informiranja zaposlenih.

  • Zakon o zaščiti prijaviteljev, 9. člen, petnajsti odstavek

    Zavezanec zagotovi enostavno in pregledno dostopne informacije o načinu uporabe notranjih poti za prijavo in o notranjem aktu ter informacije o postopkih za zunanjo prijavo organom za zunanjo prijavo.

  • Zakon o zaščiti prijaviteljev, 9. člen, šestnajsti odstavek

    Zavezanec do 1. marca tekočega leta za prejšnje leto poroča Komisiji za preprečevanje korupcije po elektronskem obrazcu, dostopnem na njenih spletnih straneh, o številu prejetih, anonimnih in utemeljenih prijav, o številu obravnavanih povračilnih ukrepov in o zaupniku.

  • Zakon o zaščiti prijaviteljev, 6. člen

    Nihče ne sme razkriti identitete prijavitelja brez njegovega izrecnega soglasja nikomur, razen zaupniku in organu za zunanjo prijavo. Delodajalec identitete prijavitelja ne sme ugotavljati.

  • Zakon o zaščiti prijaviteljev, 7. člen

    Prijava se evidentira v evidenci prijav ob upoštevanju prepovedi razkritja identitete. Ustna prijava se evidentira z natančnim zapisom vsebine, s soglasjem prijavitelja se lahko posname. Podatki se hranijo pet let po koncu postopka.

  • Zakon o zaščiti prijaviteljev, 10. člen

    Zaupnik preizkusi in obravnava prijavo, prijavitelju da informacije o zaščiti po zakonu in o postopkih za zunanjo prijavo, prijavitelju, ki je deležen povračilnih ukrepov, pa nudi informacije o pravnih možnostih in mu pomaga v postopkih.

  • Zakon o zaščiti prijaviteljev, 11. člen

    Zaupnik v sedmih dneh od prejema preizkusi prijavo in izda potrdilo o sprejemu z datumom in časom prejema. Če pogoji za obravnavo niso izpolnjeni, prijavitelja v istem roku seznani z razlogi.

  • Zakon o zaščiti prijaviteljev, 12. člen

    Zaupnik obravnava prijavo skrbno, zaupno in samostojno ter ni vezan na navodila. Obravnavo konča v treh mesecih od prejema s poročilom, z ugotovitvami seznani vodstvo, prijavitelja pa obvesti o utemeljenosti prijave in izidu postopka.

  • Zakon o zaščiti prijaviteljev, 13. člen

    Prijavitelj informacijo o kršitvi poda neposredno po zunanji poti, če notranja pot ni vzpostavljena, če notranje prijave ne bi bilo mogoče učinkovito obravnavati ali če meni, da obstaja tveganje povračilnih ukrepov.

  • Zakon o zaščiti prijaviteljev, 19. člen

    Prepovedani so vsakršni povračilni ukrepi zoper prijavitelja, zlasti odpoved delovnega razmerja, suspenz pogodbe o zaposlitvi, premestitev na nižje delovno mesto, onemogočanje napredovanja in znižanje plače.

  • Zakon o zaščiti prijaviteljev, 29. člen

    Z globo od 2.000 do 4.000 eurov, za srednjo ali veliko gospodarsko družbo pa od 3.000 do 6.000 eurov, se kaznuje pravna oseba, ki notranje poti ni vzpostavila, je v notranjem aktu ni opisala ali o njej ni poročala Komisiji za preprečevanje korupcije.

Pogosta vprašanja

Ali obstaja uraden obrazec akta o notranji poti za prijavo?

Ne. Uradnega obrazca ali uradno objavljenega vzorca tega akta ni. Zakon o zaščiti prijaviteljev v štirinajstem odstavku 9. člena našteje šest vsebin, ki jih mora akt opredeliti, oblike in besedila pa ne predpisuje. Uraden je le elektronski obrazec za letno poročanje Komisiji za preprečevanje korupcije.

Kdo mora sprejeti ta akt?

Vsak zavezanec za vzpostavitev notranje poti za prijavo. To so subjekti v javnem in zasebnem sektorju s 50 ali več zaposlenimi, subjekti z najmanj desetimi zaposlenimi na področju zdravstva, oskrbe z vodo, odplak in ravnanja z odpadki ter — ne glede na število zaposlenih — ministrstva, upravne enote, vladne službe, javne agencije in občine.

Koliko stane sprejem akta in ali je treba kaj plačati državi?

Nič. Akt sprejme delodajalec sam, upravne takse ni, akta ni treba nikamor vložiti ali registrirati. Strošek nastane le, če zavezanec za prejem prijav najame zunanjega ponudnika storitve, kar dopušča sedmi odstavek 9. člena ZZPri.

Kakšna je globa, če akta ni?

Od 2.000 do 4.000 eurov za pravno osebo, od 3.000 do 6.000 eurov, če se šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, od 1.000 do 2.000 eurov za samostojnega podjetnika in od 300 do 2.000 eurov za odgovorno osebo (29. člen ZZPri). Prekršek stori, kdor notranje poti ni vzpostavil, kdor je v notranjem aktu ni opisal ali kdor o njej ni poročal Komisiji za preprečevanje korupcije.

Od kdaj akt velja in ali ga je treba overiti?

Akt velja z dnem, ki ga določi zavezanec sam; overitev pri notarju ni predpisana. Zakon zahteva le, da zavezanec zagotovi enostavno in pregledno dostopne informacije o notranji poti za prijavo in o samem aktu (petnajsti odstavek 9. člena ZZPri).

V kakšnem roku mora zaupnik odgovoriti prijavitelju?

Potrdilo o sprejemu prijave z datumom in časom prejema izda v sedmih dneh od prejema prijave (11. člen ZZPri). Obravnavo konča s poročilom in prijavitelja obvesti o izidu najpozneje v treh mesecih od prejema prijave (12. člen ZZPri).

Ali lahko zaupnik obravnava anonimno prijavo?

Da. Zakon anonimnih prijav ne izključuje; potrdilo o sprejemu in obvestilo o izidu se pošljeta, če je prijavitelj opredelil, kam naj se pošljeta (peti odstavek 11. člena in osmi odstavek 12. člena ZZPri).

Ali moram o prijavah komu poročati?

Da. Zavezanec do 1. marca tekočega leta za prejšnje leto poroča Komisiji za preprečevanje korupcije po elektronskem obrazcu, dostopnem na njenih spletnih straneh, o številu prejetih, anonimnih in utemeljenih prijav, o številu obravnavanih povračilnih ukrepov in o zaupniku (šestnajsti odstavek 9. člena ZZPri).

Sorodni dokumenti

Vsebina nazadnje posodobljena . Več dokumentov v rubriki Interni akti podjetja.